'Izvršbe na preživnino niso odložene in ne smejo biti'

PKP 7 je namreč med drugim prinesel spremembe tudi na področju davčne izvršbe in odloga izvršbe. Kot pojasnjuje pravnica v projektu Veriga dobrih ljudi Tjaša Tomažin Raspotnik, so bili marca lani, v prvem valu epidemije, odloženi postopki izvršb, kar pomeni, da novih postopkov niso začenjali, pa tudi rubežniki načeloma niso hodili k dolžnikom. V drugem valu epidemije pa so odlog izvršbe in davčne izvršbe dali šele januarja, vlada pa je oba ukrepa s sklepi podaljšala do 17. marca, na podlagi zakona pa lahko ukrepa podaljšuje do konca aprila. A Tomažin Raspotnikova poudarja, da so izvršbe sedaj prav odložene, ne samo, da se nove ne začenjajo, ampak roki sploh ne tečejo, izvršitelji ne prihajajo in plač ne rubijo. A vse to velja le za izvršbe na sodišču, za davčne izvršbe pa ne. Slednje se lahko začnejo le v nujnih zadevah, torej, če obstaja nevarnost, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa, onemogočeno ali precej oteženo.

Ukrep odloga izvršb je v bistvu namenjen temu, da bi dolžniki v času epidemije, ko imajo že tako veliko težav z dohodki, lažje preživeli, a kot se je izkazalo v praksi, jim ukrep nič ne pomaga. Tomažin Raspotnikova predstavi primer, s katerim se ukvarja. "Imamo eno gospo, ki je imela več izvršb – za elektriko, vodo, telekom in tudi Furs," je povedala in pojasnila, da se upnike poplačuje po vrstnem redu vložene izvršbe, razen, če je kakšna izvršba prednostna. V primeru omenjene gospe, je bil Furs na petem mestu in ker ima gospa nizke prihodke, je izvršba Fursa čakala, saj obstajajo omejitve, koliko denarja se lahko 'vzame' iz bančnega računa dolžnika. Glede na določila iz PKP 7 so vse izvršbe na sodišču odločene, torej izvršba za elektriko, vodo in telekom. Izvršba Fursa pa še vedno teče in se je iz petega mesta prestavila na prvo. Namesto sodišča ji tako denar zdaj pobere Furs. "Tukaj je država gladko prehitela vse druge upnike, saj bi drugače morali vse druge poplačati prej," je jasna Tomažin Raspotnikova. Kot še pove, bi morala določila iz PKP 7 dolžnikom pomagati, tako pa ima omenjena gospa na koncu meseca isto prihodkov, le da ji zdaj denar vzame država namesto sodišča.

Dogajajo pa se tudi stvari, ki se, zakonsko gledano, ne bi smele. V PKP 7 med drugim jasno piše, da se v izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, odloži izvršba, če je dolžnik fizična oseba, razen če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev z naslova zakonite preživnine.

A kot pojasnjuje Tomažin Raspotnikova, imajo tudi primer, ko je banka odložila izplačilo preživnine materi in denar namesto za otroke nakazala Fursu. Kot pojasni, oče ni plačeval preživnine, ker je ni zmogel, saj ima – ne po svoji krivdi – visoke dolgove. Bil je namreč naiven, zato so ga ogoljufali. Šel je na sodišče, a pravnega zastopstva ni imel, sodbe so postale pravnomočne in tako ima zdaj davčne izvršbe v višini več kot 40.000 evrov. Mati je vložila izvršbo za preživnino, da je lahko preživela. Ker mama zdaj preživnine za otroke ni prejela, je kontaktirala očeta otrok. Ta je videl, da so denar z bančnega računa vzeli, a slednji ni šel na mamin račun, ampak na Furs. "Banka je, čeprav je določeno, da izvršbe zakonitih preživnin niso odložene, to izvršbo gladko odložila in denar nakazala Fursu," pojasni Tomažin Raspotnikova in se sprašuje, koliko je še podobnih primerov? 

In kaj lahko upniki naredijo? V primeru gospe, ko Furs prehiti vse ostale dolžnike, nič, saj je to določeno z zakonom, pojasni pravnica. "Država je pač vse, tudi ponudnike različnih storitev, prehitela in dolžniki, ki imajo tudi davčno izvršbo, s tem odlogom izvršbe nimajo praktično nobene koristi." V drugem primeru, ko zakon določa, da se zakonito preživnino ne bi smelo odložiti, pa lahko upnik, če pride do nepravilnosti v postopku izvršbe, vedno vloži vlogo, da se nepravilnosti odpravijo in se mu nakaže denar, ki bi mu moral biti nakazan, sicer so otroci prikrajšani za preživnino, spet na račun Fursa.

"Kot pravnica se zavedam, da neka pravila morajo biti, a vseeno bi bilo potrebno malo več fleksibilnosti," še doda Tjaša Tomažin Raspotnik.