Je osnovna šola zares brezplačna?

ZPM Ljubljana Moste-Polje je na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poslala poziv k brezplačni osnovni šoli. Kot so pojasnili v pozivu, že več kot 60 let delajo z otroki, mladostniki in družinami ter z različnimi programi in projekti skrbijo za zdrav razvoj otrok in mladostnikov, nudijo pomoč mladim in družinam, ki se znajdejo v primežu revščine, ob tem pa že desetletje nudijo tudi brezplačno pravno pomoč družinam, ki se borijo s preprekami sistema.  

In prav v sklopu brezplačne pravne pomoči na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in stanovanjske problematike ob dnevnem stiku z ljudmi zaznavajo področja, kjer so sistemske spremembe nujne. "Eno izmed pomembnih področij je vsekakor šolski sistem, zato se nam zdi pomembno na to opozoriti. V 57. členu Ustave je zapisana pravica do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja, žal pa naše dolgoletne izkušnje na področju humanitarnega dela z otroki in družinami kažejo, da se ta pravica ne uresničuje v celoti," so zapisali. 

Kot so opozorili, morajo starši šoloobveznih otrok plačevati stroške šolske prehrane, stroške delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, obveznih izbirnih vsebin, kot so izleti, ekskurzije, predstave in podobno. Vse večji strošek pa postajajo tudi valete ob zaključku osnovne šole.

V ZPM Ljubljana Moste-Polje so prepričani, da se delovanje in programi osnovnih šol ne bi smeli financirati iz prispevkov staršev in učencev. Po njihovem mnenju bi morale osnovne šole imeti možnost določiti prispevek za materialne stroške zgolj tistih dejavnosti, ki sodijo v neobvezni izbirni del izobraževanja. "Šola v naravi je glede na Zakon o osnovni šoli del obveznega programa in bi jo moral v celoti kriti državni proračun," izpostavljajo.

"Financiranje šolskega programa ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). V 78. členu določa, da se vzgoja in izobraževanje med drugim financirata tudi iz prispevkov učencev. Sprememba tega člena bi ukinila zakonsko podlago, po kateri osnovne šole izvajajo programe, aktivnosti in določajo obveznost nakupa učnega materiala, ki se naj financirajo iz prispevkov učencev oziroma staršev," so dodali na ZPM Ljubljana Moste-Polje in s pismom pozvali k sprejetju ustreznih zakonskih sprememb in uresničevanju zaveze, ki je bila zapisana ob nastopu mandata v koalicijskem sporazumu, da morajo javna in brezplačna vzgoja ter izobraževanje ostati temelj solidarne družbe.

Ministrstvo: Poziv bomo preučili

Na pristojnem ministrstvu so prejem pisma potrdili in dodali, da ga bodo preučili. So pa pojasnili, da imamo na področju izobraževanja v Sloveniji že sedaj vzpostavljene številne sistemske ukrepe, ki pomagajo vsem učencem zagotavljati enake pogoje, ne glede na njihov socialno ekonomski položaj ali druge osebne okoliščine.

"Med te ukrepe lahko med drugim uvrščamo brezplačno izposojo učbenikov, subvencionirano šolsko prehrano, razširjen program, sofinanciranje šole v naravi, prilagojeno izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami in podobno. Široko razvejana mreža osnovnih šol pa otrokom zagotavlja, da hodijo v šolo čim bližje svojemu domu," so poudarili na ministrstvu.

Izpostavili so, da imajo vse osnovne šole učbeniški sklad, iz katerega si vsi učenci lahko brezplačno izposodijo učbenike, prav tako pa so delovni zvezki za otroke od prvega do tretjega razreda osnovne šole brezplačni. "Poleg tega so v zadnjem desetletju iz tiskanih učnih gradiv začela nastajati elektronska učna gradiva, ki so bodisi zaslonska kopija tiskanih gradiv bodisi so obogatena z avdio in video objekti ter interaktivnimi vsebinami," so dejali.

Po njihovem mnenju posebno področje predstavljajo nizkonakladna učna gradiva in prilagajanje učnih gradiv za obe narodnostni skupnosti in učence s posebnimi potrebami (slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ...).

Glede izvedbe in organizacije šolske prehrane tako za učence osnovne šole kot tudi za dijake srednjih šol pa so sporočili, da je urejena v Zakonu o šolski prehrani. Šola je namreč dolžna vsem učencem in dijakom v okviru dejavnosti javne službe obvezno zagotoviti malico, so poudarili in dodali, da lahko šola kot dodatno ponudbo ponudi tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Čeprav je šolska prehrana za učence in dijake oziroma njihove starše plačljiva, pa trenutna zakonska ureditev dopušča, da se kosilo subvencionira, kar pomeni, da se delno financira iz proračuna, in sicer za tiste učence, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja, kriteriji upravičenosti do subvencije pa so določeni v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Na koncu so na ministrstvu dodali še, da načeloma podpirajo namene predlagatelja v zvezi z zagotovitvijo brezplačne prehrane za učence, saj je nenazadnje urejanje tega vprašanja tudi del vsebin koalicijske pogodbe. A so poudarili, da je spremembe, ki so predmet urejanja v zadevnih zakonih, treba vpeljevati postopoma, ob tehtnem premisleku in načrtovano ter ob hkratnem zavedanju, da predlagan poseg v sistem organizirane šolske prehrane pomeni tudi poseg v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti ter opremljenost posameznih šol, v higienski režim z dietami ter v zahteve na področju javnega naročanja in zagotavljanja obveznih deležev lokalno in ekološko pridelanih živil.