Na problematično temo opozarjamo na različne načine, tudi ob raznih dogodkih, ki so povezani s področjem dela, ki ga opravljamo. V ta namen smo bili aktivni tudi oktobra, ko smo beležili tri pomembne mednarodne dni. Najprej smo veselo pozdravili mednarodni dan duševnega zdravja, nato mednarodni dan hrane in dan za tem še mednarodni dan boja proti revščini. Vsi trije pokrivajo življenjsko zelo pomembna področja, zato je prav, da so dobili svoj dan, ko omenjenim temam namenimo še več potrebne pozornosti.
Govoriti na glas o stvareh, ki ljudem povzročajo stiske, je pomembno. Zakaj? Pomaga k zmanjševanju stigme, ki na skrivaj in tiho poglablja stiske, predvsem pa pripomore k hitrejšemu reševanju težav in posledično preprečevanju njihovega širjenja. Pri vsem tem je relevantno, da se zadržimo raznih opazk in komentarjev, še posebno takrat, ko zgodbe ali situacije ne poznamo dovolj dobro, saj s tem lahko povzročimo veliko škode, tudi nepopravljive.
Prošnjo za pomoč so spremljali občutki sramu, nesposobnosti in manjvrednosti
Ta teden sem se ob izvajanju delavnic za opolnomočenje (Finančna šola), ki jih organiziramo za starše, vključene v program Veriga dobrih ljudi, z udeleženkami pogovarjala tudi o tem, kako so se počutile takrat, ko so se odločile zaprositi za pomoč. Vse, brez izjeme, so se spominjale občutka sramu, nesposobnosti in manjvrednosti. Danes jih sram ne zaznamuje več, saj so videle, da v tem ni nič sramotnega. Prisotna pa je žalost zaradi otrok, saj jim prepogosto ne morejo nuditi niti osnovnih stvari, ki jih človek potrebuje za dostojno življenje. Vse to jih vodi v občutek nesposobnosti. S solzami v očeh so pripovedovale različne izkušnje, ki so jih prestajale ali se jih še vedno dotikajo.
Nenehen boj za lepšo prihodnost
Vse se borijo, predvsem zaradi otrok, ki jim želijo omogočiti svetlo in dobro prihodnost. Kljub temu da se ves čas trudijo, da otrok ne obremenjujejo s finančnim in materialnim pomanjkanjem ter stiskami, ki jih ob tem doživljajo, jih otroci velikokrat sami zaznajo. Mame najbolj boli, ko otroku ne morejo kupiti ali omogočiti stvari, kot je na primer čokoladica v trgovini ali položnica za šolsko ekskurzijo, ki še vedno neplačana visi na hladilniku. Takrat jih otroci pogosto vprašajo, ali je to zato, ker so revni. Mamice jim skrbno odgovorijo, da trenutno nimajo toliko denarja, in jih mirijo, da je vse v redu in da se bo vse dobro izteklo. Temu podobne situacije jim odprejo še nezaceljene rane, spet začutijo občutke šibkosti in strahu pred negotovo prihodnostjo. Žal jim je vseh, ki so jih letošnja neurja in poplave prizadela, vendar zaradi svojih težav ne zmorejo tiste empatije in solidarnosti, ki so ju bile včasih zmožne.
'Jaz potrebujem počitek od finančnega stresa'
Ko smo se pogovarjale o možnih ukrepih v primeru nezmožnosti plačevanja rednih mesečnih življenjskih stroškov, je ena od mam obupano dejala: "Jaz potrebujem počitek od finančnega stresa. Želim si, da bi vsaj za pol leta nekdo prevzel položnico ali dve, da bi vsaj malo zadihala. Ne zmorem več vsega tega obračanja denarja. Predolgo že traja in ne kaže, da bo tega konec". Povedala je, da z možem oba delata, prejemata minimalno plačo, da so pred letom in pol živeli skromno, vendar jim ni ničesar manjkalo.
Lanska draginja na vseh področjih življenjskih stroškov je močno posegla v življenje njihove družine. Peleti za ogrevanje, ki so jih v predlanski sezoni nabavili za 1600 evrov, so bili v lanski kurilni sezoni 3000 evrov. Priznala je, da so prejeli subvencijo v višini 400 evrov, vendar je bil končni znesek poleg vseh drugih povišanih življenjskih stroškov za njihovo družino prevelik zalogaj, saj so ob vsej draginji njihovi prihodki ostali popolnoma nespremenjeni. Dolgo so se trudili, da ne bi zapadli v dolgove, tudi s pomočjo preštevanja vsakega centa, ki so ga bili primorani gospodarno razporediti. Kljub vsem strategijam jim ni več uspelo redno plačevati mesečnih stroškov. Začeli so izbirati med plačevanjem položnic in nakupom hrane.
Na žalost prepogosto varčevanje na račun lakote
Pogovor nadaljujemo, da je pri vseh mesečnih življenjskih stroških najlažje varčevati pri hrani, a ne na račun lakote, ki pa je v primeru družin, ki živijo v pomanjkanju žal pogosta resničnost. Zadnjega stavka v današnjem času, ko ljudje po celem svetu dnevno zavržemo na tone hrane, ne bi smelo biti. V sklopu programa Veriga dobrih ljudi smo med družinami, vključenimi v program humanitarne pomoči, izvedli anketo o hrani.
Več kot 86 odstotkov vprašanih se je že odločalo med plačilom položnic ali hrane, več kot 81,5 odstotka pa jih je odgovorilo, da si ne morejo privoščiti raznovrstne hrane. Družine ne morejo otrokom omogočiti uravnoteženih in polnovrednih obrokov, h katerim spodbujajo vsi vzgojno-izobraževalni in zdravstveni sistemi, saj otrokom omogočajo zdrav razvoj ter preprečujejo razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega časa.
Vse več prošenj za hrano, naša skladišča pa vse bolj prazna
Žalostno je, da ljudje ob rednem mesečnem prihodku živijo v pomanjkanju, povrh vsega pa se tega sramujejo, se ob tem počutijo nesposobne in odgovorne za brezizhodno stanje. Stigma revščine jim pomaga drseti navzdol po družbeni lestvici. Bo kdaj kdo prevzel odgovornost za revščino in pomanjkanje med zaposlenimi? Skrbi nas, da bo po letošnjih poplavah število družin, ki živijo v pomanjkanju, naraslo. Tudi njim je nerodno prositi za pomoč, tudi oni pravijo, da obstajajo drugi, ki še bolj potrebujejo pomoč. Pretekli teden je poklicala mama, ki je zaposlena, ostala je sama s štirimi otroki, ki so v šoli uspešni. Pravi, da so skromni, da nekako zmore plačati položnice, nas pa vseeno prosi za pomoč pri hrani, saj jo to močno razbremeni in prepreči kolobarjenje s plačili.
Vse več prejemamo prošenj za hrano, naša skladišča pa so vse bolj prazna. Donacijo hrane posameznikov toplo sprejmemo v skladišče na Zaloški cesti 54 le še občasno. Veseli in nadvse hvaležni bomo, če boste pobrskali po svojih kuhinjskih omarah in med trajnostnimi živili izbrali eno, še neodprto in z nepretečenim rokom trajanja, ter ga donirali v naše skladišče za družine, vključene v program Veriga dobrih ljudi. Družinam boste z donacijo hrane omogočili, da bodo lahko plačale vse mesečne stroške, s tem pa zmanjšali njihovo duševno stisko in jim omogočili, da se čim prej vrnejo spet tja, kjer bodo lahko tudi same spet postale močen člen naše družbe.
