Če namreč družina v stiski ne uspe priti do neprofitnega stanovanja, zaradi hudega pomanjkanja le-teh Javni skladi in lokalne skupnosti omogočajo subvencijo tržne najemnine. Do lani, pravi naša sogovornica, je občina takšno subvencijo omogočila le nekomu, ki je dejansko tudi stanoval znotraj njenih meja, nato pa so to določilo spremenili: "Socialna delavka me je poklicala in obvestila o tej spremembi. In jaz sem zaprosila za to subvencijo v občini, kjer imam prijavljeno stalno prebivališče. In jo tudi dobila! Tam okoli 120 evrov. Tako sem bila vesela, da bom končno lahko malo zadihala."
Stanovanje je dobila skoraj 50 kilometrov stran
A olajšanje ni trajalo dolgo. Mojca je namreč morala, če je želela subvencijo za plačilo svoje tržne najemnine obdržati, znova poslati vlogo za neprofitno stanovanje. "Po treh mesecih so prišli ocenit moje razmere in so mi nato dodelili stanovanje na področju CSD-ja Škofja Loka. Vse moje življenje pa je tu v okolici Kamnika. Prosila sem jih, da mi dajo dva meseca časa, da razmislim. Vedela sem, da če bi šla živet tja, bi bil zame življenjsko rešen velik problem. Manjši stroški, manjša najemnina. Po drugi strani pa sem vedela, da če se preselim, bo moj sin izgubil stik z očetom."
Selitev bi pretrgala vez med sinom in očetom
Z očetom njenega 9-letnika namreč živita ločeno, a oče ima z njim redne stike vsak teden, sin pa je pri njem tudi vsak drugi konec tedna. Te vezi mama ni želela pretrgati: "Na dolgi rok vsaka razdalja prinese minus. Verjemite mi, da bi onadva počasi izgubila stike, predaleč bi bilo in se ne bi videla. Med tednom ga ne bi več videl, morda bi ga videl kak vikend. In moj sin ga ima izredno rad. Zelo rad gre k očetu, rad je pri njem. Zdaj, ko je začel odraščati, ga še bolj potrebuje, ker skupaj žagata, gresta v gozd, tega mu jaz ne morem nadomestiti."
Je enkratna zavrnitev ponujenega stanovanja res lahko razlog, da se ne moreš več prijaviti? Preverili smo, kaj pravijo pravni akti. 3. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem dejansko jasno določa, da mora tisti, ki zaprosi za neprofitno stanovanje, imeti stalno prebivališče prijavljeno v kraju, kjer deluje javni stanovanjski sklad. Nikjer v tem Pravilniku pa nismo našli navedbe, da ti v primeru, da zavrneš neprofitno stanovanje, tudi na naslednjih razpisih ne pripada nič; ne subvencija ne možnost vnovičnega kandidiranja za stanovanje.
Take določbe, ki bi človeku, ki je enkrat zavrnil stanovanjsko enoto preprečevala, da se znova prijavi, nismo našli niti v konkretnem razpisu občine, ki ima sicer proste roke, da določa tudi svoje posebne pogoje. 4. člen Pravilnika namreč navaja: "Pri posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj lahko najemodajalci predpišejo, poleg splošnih pogojev po tem pravilniku, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati." A javni sklad, ki je Mojco drugič zavrnil, te dodatne določbe na zadnjem razpisu ni navedel. Zastavlja se torej vprašanje, ali je bilo ravnanje razpisne komisije, ki je Mojci gladko malo odrekla, da se še prijavi, sploh zakonito?
Stanovanjski problem ostaja nerešen
"Najbolj si želim, da bi lahko dobila stalno prebivališče tu, kjer bivam zdaj. Potem bi vsaj lahko zaprosila za pomoč tu," pravi, a se zaveda, da ima kot najemnica malo možnosti. Njen položaj se zdi brezizhoden. V kraju, kjer živi, ne uspe pridobiti stalnega prebivališča, tam, kjer stalno prebivališče ima, pa ji zdaj zavračajo tudi možnost pomoči v obliki subvencije ali ponovnega kandidiranja. Do tovrstne pomoči ni upravičena, pa čeprav s sinom živita globoko pod pragom revščine. V gospodinjstvu, kjer živita dve osebi, je namreč ta prag začrtan pri mesečnem prihodku 954 evrov. Mojca pa ob koncu meseca, ko sešteje plačo, otroški dodatek, preživnino in zadnja dva meseca tudi socialno pomoč, komajda doseže 717 evrov. Kljub temu ne izgublja upanja: "Jaz bom verjela, da se bo vse dobro rešilo. Moram verjeti!"
S hrano in oblačili mami in njenemu fantku pomaga ZPM Moste Polje. Njen nemogoč položaj pri reševanju stanovanjske stiske pa bi lahko odpravila le resna sistemska sprememba s strani države. Celovita rešitev stanovanjske problematike socialno najšibkejših je nujna.
