Pred prvim blokom sta naju pričakali mama in njena mlajša hči. Na razgrnjenem časopisu sta sedeli na stopnicah pred vhodom in iskali senco. "Tu se večkrat malo hladiva," je pripomnila mama. Ob pogledu nanju sem pomislila, kako različno ljudje preživljamo poletje. Medtem ko nekateri vroče dni preganjajo ob morju ali v senci dopustniških krajev, drugi iščejo nekaj svežega zraka na preprostih kotičkih v bližini doma.
Poletje prinese tudi višje račune za hrano
Mami sva predali paket hrane, deklici pa novo bleščečo šolsko torbo, napolnjeno s šolskimi potrebščinami, ob kateri ni mogla skriti svojega navdušenja. Kmalu sta naju povabili v svoje skromno stanovanje, kjer živijo kot tričlanska družina. Hčerki si delita posteljo z izvlečnim ležiščem in eno pisalno mizo, mama pa spi na dotrajani sedežni garnituri, ki za spanje ni primerna. Stanovanje bi potrebovalo osvežitev in dodaten kos pohištva, kar finančno trenutno ne zmorejo. Družinski proračun je namreč odvisen od socialnih transferjev, saj je mama zaradi posledic po hudi prometni nesreči še vedno nezaposljiva.
Kljub številnim preizkušnjam ne skriva ponosa na svoji hčerki. Med pogovorom nama pokaže likovni izdelek starejše in pove, da je ustvarjanje eden redkih trenutkov, ko pozabi na stiske, s katerimi se srečuje v šoli. Ob tem doda, da bi si nekoč želela, da bi njihove stene krasile prav njene slike.
Ko pogovor nanese na poletje, se hitro pokaže še ena plat počitnic. Med šolskim letom dekleti vsak dan jesta v šoli, kjer je prehrana subvencionirana, poleti pa je treba vse obroke zagotoviti doma. Stroški hrane občutno narastejo, še posebej, ker ena od hčera zaradi zdravstvenih težav potrebuje prilagojeno prehrano.
Kakšna prihodnost me čaka?
Pot do naslednje družine naju je vodila nekoliko stran od mestnega vrveža. Cesta se je vzpenjala med zelenimi pobočji in drevesi, z vsakim ovinkom pa je vročina postajala malo bolj znosna. V manjšem naselju na hribu, obdanim z naravo, naju je pričakala mama z otrokoma.
Skupaj z mamo sva sedli na vrt pred hišo njihovih sorodnikov, v kateri trenutno stanujejo. Ko je mamica počasi in previdno razkrila njihovo zgodbo, polno težkih preizkušenj, se je deklica v bližini prisrčno igrala z barbikami, njen starejši bratec pa nam je z velikimi očmi prisluškoval.
Mama z rahlo zaskrbljenim pogledom spregovori o bolezni, zaradi katere je že dalj časa na bolniški odsotnosti. Po zaključku zdravljenja zaradi zdravstvenih omejitev svojega prejšnjega dela ne bo več zmogla opravljati. "Kakšna prihodnost me čaka? Se bom sploh lahko še zaposlila?" naju z nežnim glasom vpraša. Tudi oče, ki sicer opravlja težko fizično delo, zaradi številnih zdravstvenih težav pogosto ne zmore. Izostanek dela pa se še kako pozna na družinskih prihodkih.
Dodatne izzive prinašajo tudi hčerine razvojne težave, ki pomembno vplivajo na njeno sporazumevanje in vsakodnevno delovanje. Starša sta se zato odločila, da vstop v šolo odložijo za eno leto. Odločitev ni bila lahka, saj to pomeni dodatno leto stroškov vrtca, kar jim predstavlja že tako predstavlja veliko breme.
Medtem ko se pripravljajo na še eno leto vrtca za mlajšo hčer, jih čakajo tudi običajne priprave na novo šolsko leto za sina. Šolske potrebščine so za zdaj še na seznamu opravil. Mama rahlo zaskrbljeno pove, da bodo najprej pregledali, kaj je ostalo od lanskega leta, nato pa premislili, kaj bo nujno dokupiti.
Ob poslavljanju znova pomislim, kako različno ljudje doživljamo avgust. Za nekatere je to mesec oddiha, za druge mesec računanja. Koliko bo treba nameniti za hrano in položnice? Kaj bo ostalo za zvezke, copate in peresnico? Bo šolska torba zdržala še eno leto?
