Uvodni pogovor, katerega sta se udeležila oba starša, je hitro razkril, da se kljub težkim okoliščinam trudita po svojih najboljših močeh. Oče je s precejšnjim občutkom sramu povedal, da je moral lani zapreti svojo dejavnost, saj poslovanje ni več omogočalo nadaljevanja. Ob tem sta z ženo porabila vse prihranke in se dodatno zadolžila. Vse do zadnjega sta namreč upala, da bo posel ponovno zaživel in da bosta nastale težave lahko rešila sama, brez pomoči drugih. Po pomoč sta se zato obrnila s težkim srcem.
Mamo čaka zahtevna operacija
Danes je oče zaposlen v drugem podjetju in upa, da bo v začetku novega leta dobil pogodbo za nedoločen čas, kar bi jim prineslo nekoliko več finančne varnosti. Mama, ki je pred nakopičenimi zdravstvenimi težavami bila redno zaposlena, trenutno čaka na odločitev o njeni prihodnji delozmožnosti. Namreč, pred kratkim so jo zdravniki obvestili, da jo zaradi hude poškodbe morda čaka zahtevna operacija.
V dodatni finančni stiski sta se starša znašla med poletnimi počitnicami, ko družina ni bila upravičena do denarne socialne pomoči. Pri izračunu se je namreč upošteval očetov regres, zaradi katerega so presegli dohodkovni cenzus. Tako so se njihovi dolgovi iz meseca v mesec kopičili.
Starša sta aktivno iskala rešitve, da bi svojo družino rešili iz vse večje finančne stiske. Pristopila sta do banke s prošnjo novega kredita, s katerim bi lahko poplačala obstoječe obveznosti, a jim ga banka zaradi trenutne zaposlitvene situacije ni odobrila. Trenutno največ upanja polagata v očetovo zaposlitev in pomoč starejše hčerke, ki je zaključila šolanje, ter išče svojo prvo zaposlitev.
Tudi dva evra sta včasih preveč
Čez mesec dni, ko sem se ponovno srečala z družinico, sta mi starša razkrila dodatne skrbi. "Včasih me sin v trgovini prosi za nekaj, kar stane dva evra, pa mu moram reči, da trenutno nimam," mi je povedala mama. Takšni trenutki so zanjo še posebej boleči. Kot mama si želi, da otrokoma ne bi bilo treba občutiti pomanjkanja, s katerim se kot družina trenutno spopadajo. Ob tem mi je zaupala, da je prihajajoči mesec za njih še posebej težaven.
"Seveda bi si želela, da bi lahko šli na kakšen družinski izlet ali da bi otrokoma lahko kupila tisto, kar si želita. Ampak se znajdemo po svoje. Novoletne okraske naredimo sami, gremo pogledat praznične lučke, s seboj pa od doma vzamemo čaj ali kakav," mi pove mama. Kljub omejenim možnostim se trudijo ustvarjati lepe skupne trenutke. Praznično vzdušje tako gradijo predvsem z ustvarjalnostjo, skupnim časom in drobnimi pozornostmi, ki ne zahtevajo dodatnih izdatkov.
Starša kljub vsem težavam ne obupujeta. Skupaj smo se dogovorili, da bosta redno prihajala na pogovore, aktivno urejala odprte dolgove in iskala še dodatne možnosti, kako izboljšati svoj položaj.
Ob koncu pogovora mi omenita, da imata samo to željo, da bi lahko poravnala najnujnejše dolgove, da bi imeli vsak mesec dovolj vsaj za osnovne življenjske stroške in da otrokoma ne bi bilo treba občutiti manke vsakega evra.

































































