Les je najcenejši, utekočinjen naftni plin najdražji

Kaj bi odgovorili na vprašanje, kaj je najbolj optimalen energent za ogrevanje?

Moj odgovor je tak, da vprašam nazaj: o kakšni hiši se pogovarjava, koliko je ta hiša stara, koliko je toplotno izolirana. Zanima me celoten ovoj – fasada, tla, strop, streha, kakšna je kakovost oken. Drugo moje vprašanje je vezano na družino, na stanovalce, kakšne navade, kakšne možnosti in kakšne hobije imajo. Potem začnemo iskati možnosti, ki so prilagojene konkretno tej hiši in konkretno tej družini.

S tem začnemo, potem pa iščemo rešitve. Za nove stavbe, za pasivne stvabe se ne uporabljajo drva, ampak denimo toplotne črpalke, morda IR paneli ali toplozračno ogrevanje. Se pravi, vse je odvisno od tega, o kakšni hiši se pogovarjava, kakšna je njena kondicija, in pa o družini, ki ima čas ali pa nima časa za pripravo drv, morda želijo avtomatiko in tako naprej. Šele nato začnemo iskati rešitve v tisto smer, ki jo najdemo.

Kaj bi priporočali lastniku starejše in slabo izolirane hiše, ki nima sredstev, da bi vlagal v izboljšanje toplotne izolacije?

Če ne bo vlaganja v izolacijo, potem seveda priporočam tisto najcenejšo možnost ogrevanja, z drugimi besedami energent, ki je najcenejši. In gotovo so to v Sloveniji drva. Kilovatna ura stane 2 centa in pol, kar je približno enako kot sekanci. Kilovatna ura pri uporabi kurilnega olja pa stane 10 centov. Sam pri svetovanju vedno izpostavljam: osnova je ovoj stavbe in njej prilagodimo energent in način ogrevanja. Če se v to stavbo, kot pravite, ne bo vlagalo, potem seveda iščemo najcenejši energent, ki bo zadovoljil potrebe po ogrevanju prostorov in sanitarne vode. Les to je, seveda pa je predpogoj, da imamo dimnik ali da ga lahko izpeljemo v obstoječo dimniško cev.

Če je les daleč najcenejši, nam lahko poveste, koliko stanejo ostali energenti?

Elektrika je zelo draga, tam okoli 12 centov, pri elektriki je problem tudi to, da ima kar precej fiksnih stroškov. Dejansko plačamo okoli 15 centov za kilovatno uro elektrike. Tudi utekočinjen naftni plin stane toliko, vsi ostali energenti pa so potem cenejši.

Kadar torej ne moremo zmanjšati toplotnih izgub, je smiselno poskrbeti, da bo naš strošek čim manjši?

Smiselno je, seveda. Pri čemer moramo pri ogrevanju paziti na tri stroške. Imamo strošek investicije, ki je enkraten. Nato strošek obratovanja, kar pomeni koliko nas stane energent in še strošek vzdržavenja. Pri kurilnem olju moramo v vzdrževanje všteti čiščenje dimnika in vsakoletno nastavitev oljnega gorivca. Pri polenih moramo paziti na čiščenje kurilne naprave in dimnika.

Kakšne pa so možnosti nekoga, ki živi v najemniškem stanovanju v sicer povsem sodobni stavbi in so mu stroški ogrevanja previsoki?

Pri najemniškem stanovanju je odvisno ali smo najmeniki v bloku ali v zasebni hiši. Pri zasebni hiši je odločanje lastnika lahko zelo hitro, v bloku pa je potrebno dosegati soglasja. V bloku kjer se denimo niti slučajno ne morejo dogovoriti za racionalizacijo ogrevanja, v skrajnem primeru priporočam, da gredo ljudje na neko svoje individualno ogrevanje, kar so lahko kaminske peči na palete, lahko so IR paneli, lahko celo toplozračno ogrevanje. Ob tem pa vsak plača svoj fiksni delež, ki ga mora plačati.

Kaj pa lahko stori lastnik hiše, da bi zmanjšal izgubo toplote?

Neposredni odgovor za zmanjšanje izgube topolote je le topolotna izolacija ovoja stavbe. Če pa bi me vprašali kako zmanjšati stroške pa sta dve smeri, ena je topolotna izolacija, ki zmanjša izgube. Druga stvar pa je, če lastnik nima denarja ali pa tega ne more storiti, ker živi v bloku in ne more sam izolirati fasade le na svojem delu. Takrat pa iščemo možnosti pri najcenejših energentih. In to je v Sloveniji biomasa, deloma se temu približa tudi topolotna črpalka na geovrtino voda – voda. Ne pa tudi zrak – voda, ki se pri nas pogosto uporablja.

Kakšno ogrevanje pa nam sploh omogočajo naprave z najcenejšimi energenti, denimo z lesom?

Na voljo imamo na primer štedilnike, ki so šli že v pozabo. Namenjeni so za kuhanje, ampak so lahko primerni tudi za ogrevanje. V tem primeru seveda štedilnik ogreva toplozračno – pri štedilniku ne govorimo o tem, da je treba narediti razvod in radiatorje. Čeprav je mogoče tudi na štedilnik priključiti topolotni izmenjavalec in lahko ogrevamo tudi vodo v radiatorjih. To je možno.

Imamo kaminske peči, ki so lahko obzidane, prostostoječe in tako naprej. Vse te so toplozračne naprave, torej ne potrebujejo dodatne investicije, imajo pa omejen doseg ogrevanja. Ne morete ogreti 100 kvadratnih metrov, nekje med 30 in 50 kvadratnih metrov pa se na ta način da ogrevati.

Imamo tudi tako imenovane gašperčke, ki so slovenski unikum in so podobni prosto stoječim kaminskim pečem. Obstaja tudi kraljica peči, ki smo jo začeli metati iz stanovanj, pa je bila kvalitetna ogrevalna naprava, ki je ogrevala tako prostore, kot sanitetno vodo. Te ogrevalne naprave niso drage. Če kupite kaminsko peč iz druge roke, stane med 70 in 150 evri, kar je sprejemljivo. Pri štedilnikih pa je presenetljivo, da kar nekaj ljudi zastonj podarja te naprave, kar v konetkstu energetske revščine pomeni, da obstajajo zelo poceni možnosti, da dobimo tako napravo na polena. Je pa res, če so ljudje starejši, jim morajo pri ogrevanju s poleni pomagati mlajše osebe.

Kakšna temperatura v stanovanju pa je primerna?

V Sloveniji velja nek dogovor oziroma praksa, da je prava temperatura v bivalnih prostorih 22 stopinj. Individualno pa se to razlikuje. Meni na primer bi ustrezalo 20 stopinj, moji ženi pa 24, pa sva se uskladila ravno pri 22 stopinjah Celzija.