'Naš namen je, da jih naučimo loviti ribe'

V okviru enotne pravne točke, ki povezuje projekta Veriga dobrih ljudi in Botrstvo, deluje na Proletarski cesti v Ljubljani, na ZPM Moste Polje, pravna pisarna, kjer Tjaša Tomažin Raspotnik svetuje osebam, ki potrebujejo pomoč. Pravna pisarna ima uradne ure dvakrat na teden, in sicer ob sredah in ob četrtkih. Četrtek je dan za telefonsko svetovanje. Pomoči oziroma nasveta potrebni ljudje lahko v četrtek, med 9. in 12. uro, pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 14 32. Kot pojasnjuje Tomažin Raspotnikova, imajo vsak četrtek približno 10 do 12 klicev, kličejo pa vsi, ki potrebujejo nasvet ali pomoč. "Prednost imajo sicer naši uporabniki, torej tisti, ki so vključeni v naše programe," pravi Tjaša, a poudarja, da pomagajo vsem.

Kliče jih namreč veliko starejših oseb, ki ne razumejo zakonov, nimajo pa nobene možnosti, da bi koga vprašali za nasvet. Lahko bi se sicer obrnili na odvetnika, vendar to stane, velika večina pa si pravnega nasveta ne more privoščiti. Starejši največkrat povprašujejo glede družinskih zadev in dedovanja. "Dam jim kakšen nasvet, teoretično razložim dedne rede pri dedovanju ali kaj je treba storiti, da se v zemljiško knjigo vpiše lastninska pravica, povem jim, kakšni so pogoji za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč," razloži Tomažin Raspotnikova.

Kličejo tudi starši, ki so prejeli odločbo CSD in ne razumejo, kako je mogoče, da so jim kljub nižjim dohodkom upoštevali višje in imajo zato nižje otroške dodatke. "Kar jim lahko, jim razložim po telefonu. Če je kaj bolj obsežnega, pa se dogovorimo za sestanek. Velikokrat mi pošljejo odločbe, ki jih pregledam in jim nato sporočim, ali je kakšna možnost pritožbe," razlaga pravnica.

Večina ljudi sicer kliče na enotno pravno točko, ker ima vprašanje glede ene zadeve, med pogovorom pa se nato odprejo še druga vprašanja. Tudi zato jih Tomažin Raspotnikova vedno povabi na osebni pogovor. Te imajo ob sredah, med 10. in 17. uro, ko se lahko ljudje oglasijo v pisarni, s seboj pa lahko prinesejo tudi celotno dokumentacijo, ki si jo pravnica podrobneje ogleda. Naročanje ni potrebno, se pa vsako sredo v pisarni oglasi okoli šest oseb, ki pridejo iz vseh koncev Slovenije.

Na pravno pisarno se tako obračajo ljudje, ki potrebujejo pomoč pri številnih zadevah; pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, denarni socialni pomoči, otroškem dodatku, varstvenem dodatku, pridobitvi neprofitnih stanovanj, subvencij najemnine, dedovanju ...

Ljudem pomagajo tudi pri osebnem stečaju, saj se po besedah pravnice številni ne zavedajo, da če vložijo predlog za osebni stečaj in postopek začne teči, se ne more ustaviti. "Ne vedo pa, da se za poplačilo upnikov unovči vse njihovo premoženje, saj je namen stečajnega postopka, da se upniki čim bolj poplačajo. To pa pomeni, da se proda tudi njihova nepremičnina, če jo imajo," pojasnjuje Tomažin Raspotnikova. Tudi če predlog za osebni stečaj vloži žena, nepremičnina pa je v zemljiški knjigi pisana na moža, ampak gre dejansko za skupno premoženje, se delež na skupnem premoženju vseeno proda. Ljudje tudi ne vedo, da je treba hkrati s predlogom za osebni stečaj vložiti tudi predlog za odpust obveznosti. "Sodišče nato določi preizkusno obdobje, in če ljudje v postopku osebnega stečaja upoštevajo navodila, potem sodišče izda sklep o odpustu obveznosti. Lahko bi stečajni upravitelj sicer ugovarjal, če je na primer oseba v osebnem stečaju sposobna za delo, pa ne išče službe. Poslati mora namreč prošnje za delo in si aktivno prizadevati najti službo in jo tudi najti, če je to mogoče. In če tega nekdo ne počne, lahko stečajni upravitelj ugovarja odpustu obveznosti in obveznosti tako niso odpuščene," pojasnjuje. Upniki lahko v tistem delu, ko niso poplačani, po izdanem sklepu o ustavitvi postopka, znova vložijo vlogo za izvršbo.

Ljudem pomagajo tudi pri težavah z najemodajalci. Če imajo težave s plačevanjem najemnine in jim grozi deložacija, se poskušajo dogovoriti za obročno odplačevanje. Sicer pa dajejo ljudem predvsem informacije, do česa bi bili lahko upravičeni, pomagajo jim izpolniti vloge in jih usmerjajo. Ko uporabniki od CSD-ja prejmejo odločbo, jo pregledajo in razložijo, saj se velikokrat zgodi, da uporabniki ne razumejo odločbe. "Imela sem primer, ko je prišel uporabnik čisto zgrožen k meni. Rekli so mu namreč, da bo, če bo prostovoljno delal, dobil dodatek za delovno aktivnost. In zdaj res veliko dela. Potem je pa dobil novo odločbo, v kateri je pisalo, da se odločba za denarno socialno pomoč razveljavi in je bil popolnoma iz sebe, češ da bo zdaj ostal brez denarne socialne pomoči. V bistvu pa so z odločbo samo razveljavili prejšnjo, ker so potem na novo odločali," opiše primer Tomažin Raspotnikova.

Kot opaža, veliko njihovih uporabnikov želi samo, da se jih sliši, ker tega nikjer ne dobijo. "Ko pridejo na CSD, nihče res ne sliši njihove zgodbe, ampak samo gledajo tiste številke in rečejo, da sploh ni tako slabo. Ne vedo pa, koliko kredita imajo, da je mama brez službe, ker je ne dobi zato, ker nima izpita za avto ali ker nima varstva za otroka in si ne more privoščiti troizmenskega dela. In številni res potrebujejo samo, da jih nekdo sliši."

A pridejo tudi dnevi, ko je res težko. Kakšne zgodbe človeka res pretresejo, pojasnjuje Tomažin Raspotnikova, ki ji je v pomoč, da ima sodelavce, s katerimi se lahko vedno pogovori. Najbolj pa je vesela, ko nekomu pove, kako naj se postavi zase in mu vlije malo samozavesti. Naslednjič pa pride ponosen nazaj in pove, da mu je uspelo. "Naš namen je, da se sami naučijo rešiti težave, ne da jim daš ribo, ampak da jih ribo naučiš loviti. To je tudi naš namen, da jih opolnomočimo."