Tinina zgodba je pretresljiva, je zgodba o tem, kako ljudje pristanejo v stiski, iz katere ni pravega izhoda, ko v družino pride bolezen. Če zboli eden od staršev, je hudo, v tej družini sta zbolela oba. A nista se predala malodušju in tesnobi, ampak vse svoje moči usmerila v tri razigrane, vljudne in lepo vzgojene otroke. Dve sestrici in bratec so stari od 6 do 10 let.
Takoj ko sem spoznala Tinino družino, je bilo jasno, da oče in mama vzgojo otrok postavljata na prvo mesto: "Pomembno mi je, da imajo zdravo, veselo otroštvo, da so veliko zunaj, da se igrajo in niso bolni. To je vse, kar potrebujejo, pa moje in očetovo zavetje," je o treh otrocih povedala Tina.
Otrokom sta po najboljših močeh prihranila skrbi, s katerimi se vsak dan spopadata sama. Oba sta zaradi zdravstvenih težav trenutno brezposelna. S stisko sta se spopadala že leta prej, ko je oče dobival le občasne zaposlitve kot voznik tovornjaka. Zdaj zaradi uničenega psihičnega zdravja nima službe.
Največji pretres pa je družina doživela, ko so Tini odkrili tumor v glavi. Sledile so terapije, obsevanja, zdravila. "Čez tri mesece imam pregled," je optimistična Tina: "Bomo videli, ali je bolje, isto ali slabše. Zdaj se počutim veliko bolje, še vedno pa pridejo dnevi, ko težko vstanem iz postelje." A zaradi bolezni je bila prisiljena dati odpoved v službi: "Jaz sem bila zaposlena, ampak nisem bila več rentabilna v velikem podjetju. Bila sem na bolniški, ampak enostavno se nisem več mogla z njimi boriti. Bili smo tudi na sodišču." O pritiskih tistega obdobja pripoveduje Tina. Dokler ne bo zdrava, ne bo iskala službe. "Imela sem na razpolago: ali služba ali moje zdravje." Ob treh otrocih, ki jo potrebujejo, je bila odločitev pravzaprav na dlani. "Vedela sem, da bo težko, da bo kriza, a tako ne bo za vedno."
In v resnici je iz meseca v mesec težko. Družina mora preživeti s približno 900 evri socialne pomoči in otroškimi dodatki. "Otroške dodatke damo za kruh, saj otroci morajo jesti, ostalo pa za stanovanjske stroške, ki so kar visoki, ne glede ne to, da je to neprofitno stanovanje."
Vsakih osem tednov so upravičeni do paketa Rdečega križa. "Paket je zame zelo pomemben," pripoveduje Tina. "Ko dobim tiste tri kilograme riža, pa 12 litrov mleka, dva litra olja in nekaj makaronov, lažje vse ostalo razporedim skozi mesec." Tina naredi vse, kar lahko, da otroci ne bi bili v ničemer prikrajšani. V trgovini kupuje, ko je kaj znižano ali tik pred iztekom roka. Včasih kupi le tri banane, da jih ima za otroke, saj več preprosto ne zmore.
"Dostikrat mi je hudo," priznava in uspešno zadrži solze, "ko me otroci prosijo, da bi šli na primer v kino, pa jim moram reči, naj še malo počakajo." Pomoč, ki jo dobijo na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, družini veliko pomeni. "Ko otroci dobijo Botrstvo, jih peljem tudi v kino," se nasmehne in doda, kako pomembno je, da jih lahko pošlje tudi na počitnice v Zambratijo ali Kranjsko Goro, ki jih organizira ZPM Moste: "Morajo vedeti, kaj je morje, kaj je gozd. Rada vem, da to vedo."
Družina stanuje v neprofitnem stanovanju, ki pa takoj naredi vtis na obiskovalca. "To, kar vidite, smo dobili in prenovili, prav nič ni novo," nam oče in mama razkažeta svoj dom. Stanovanje je res prijetno in zelo lepo urejeno, predvsem po zaslugi očeta, ki ima žilico za opremljanje in prenavljanje starih in zavrženih kosov pohištva. Otroška soba pa je bila ob našem obisku tako lepo pospravljena, da bi bila upravičeno ponosna vsaka mama. In ni čudno, da sosedje ne vedo nič o stiski, s katero se družina zaradi zdravstvenih težav obeh staršev sooča: "Dejansko mislim, da nihče v bloku nič ne ve o tem," predvideva Tina, ki poudarja, da bi se ljudje morali več pogovarjati in manj obsojati drug drugega. "Tudi nas so obsojali, da nam ni nič hudega, da se delamo, da nam nič ne manjka, da so otroci preskrbljeni, urejeni, čisti."
Pogovarjala sem se tudi z najstarejšima bratcem in sestrico. Oba sta povedala, da doživljata zbadanje sošolcev. "Včasih me hecajo," je nekoliko žalostno povedal osnovnošolec. "In kaj naredita takrat?" sem ju vprašala. Odgovor obeh je bil enak: "Nič, obrnem se stran in grem!" Vesta, da mama trenutno ne more izpolniti vseh želja, a vesta tudi, da bo obljube izpolnila, ko bo družini šlo bolje.
O stiskah bi se morali pogovarjati več in naglas, je prepričana mama. Ni se treba sramovati. Predvsem pa ne bi smeli tako hitro soditi drugih ljudi, saj ne vemo, kakšna življenjska zgodba se skriva v ozadju. In o svoji zgodbi zaključi: "Zaenkrat je to tako, ne bo pa večno, midva sva večna optimista!"
Družina s tremi osnovnošolskimi otroki potrebuje celostno pomoč, ki jo nudi podpora v Verigi dobrih ljudi. Če bi radi pomagali tej in tudi drugim družinam, ki so se znašle v stiski, postanite člen v Verigi tudi vi.
Če želite dodatne informacije glede materialne oblike pomoči ali donacij, pišite na elektronski naslov info@dobri-ljudje.si ali pokličite 08 205 70 16. Več informacij o projektu najdete na www.dobri-ljudje.si.
