Oče preživnine ne želi terjati, ker se boji, da bo mama prekinila stike z otrokom

Lani se je končalo 1.162 zakonskih zvez z otroki. Na spletni strani vlade piše, da morajo starši, kadar ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka, torej mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.

A tudi ko je sodba izdana in se šteje, da otrok prejema preživnino, se velikokrat zgodi, da ni tako. Nekateri tako vložijo predlog za izvršbo, spet drugi, iz različnih razlogov, tega ne storijo. Med temi sta tudi mama, ki se izvršbo na preživnino boji vložiti, in oče, ki je ne želi vložiti. S takimi in podobnimi primeri se srečujejo na ZPM Moste Polje v okviru projekta Veriga dobrih ljudi.

Tako so se srečali s primerom mame, ki se izvršbo na preživnino, ki bi jo za otroka moral plačevati oče, boji vložiti, ker je bila žrtev njegovega nasilja, in se boji, da bi nekdanji mož spet prišel in bi se spet znesel nad njo. A ker je bila preživnina določena, ji CSD upošteva, kot bi jo prejemala, zato ima nižjo denarno socialno pomoč, ki jo prejema zaradi težkih zdravstvenih težav, zaradi katerih je praktično nezaposljiva.

Z neplačilom preživnine se srečuje tudi oče, ki preživlja otroka, za katerega se mama ne zanima. Ker si oče želi, da bi otrok vseeno imel stike tudi z mamo, ga vsak mesec vozi v več kot uro oddaljen kraj, da lahko otrok nekaj časa preživi z mamo in polbratom. Mama bi morala za otroka plačevati preživnino, a je ne, kljub vsemu pa oče ne želi vložiti predloga za izvršbo, ker se boji, da mama potem sploh ne bi želela imeti stikov z otrokom. Tudi njemu CSD upošteva, da preživnino prejema, zato ima nižji otroški dodatek in za vrtec plačuje več, kot bi sicer. Oče pravi, da se raje odpove temu denarju, da ima otrok vsaj nekaj od mame.

CSD namreč pri vseh pravicah iz javnih sredstev preživnino upošteva kot dohodek in ne gleda, ali je bila dejansko nakazana na transakcijski račun. Da preživnine ne bi upoštevali kot prihodek, je treba predložiti dokaz, in sicer vložen predlog za izvršbo ali sklep o izvršbi ali potrdilo, da je bil začet postopek mednarodne izvršbe. Če se omenjene dokumente predloži CSD, ta upošteva, da se preživnina ne izplačuje, in izda novo odločbo.

A obstajajo starši, ki ne plačujejo preživnine in nimajo ne zaposlitve ne premoženja, niti ne prejemajo nadomestila od zavoda oziroma so popolnoma brez vsega, kar bi se dalo zarubiti. Drug starš pa mora, kljub vedenju, da ne bo dosegel nič, vložiti izvršbo na preživnino. In tako gre postopek na sodišče, ljudje se s tem ukvarjajo, na koncu pa se ugotovi, kar se je že vedelo na začetku, da ni nobene možnosti, da bi vlagatelj karkoli prejel. A postopek je tak, in če nekdo želi, da mu CSD preživnine ne upošteva, to mora narediti.

Izterjava neplačane preživnine prek sodišč je včasih lahko zelo dolgotrajna, zato lahko otrokov zakoniti zastopnik na preživninski sklad pošlje zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine. 

Preživninski sklad je novembra letos nadomestilo preživnine izplačal 3.314 otrokom

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije izplačuje nadomestilo preživnine, če zavezanec preživnine ne plačuje (če ta ni plačana zaporedoma tri mesece) ali jo plačuje neredno (če ta ni plačana zaporedoma tri mesece). Do nadomestila pa je upravičen otrok, ki še ni dopolnil 18 let. 

"Preživninski sklad zagotavlja nadomestila preživnin, hkrati pa izplačana nadomestila terja od preživninskih zavezancev. Tako je otrokom, ki preživnine ne prejemajo, z izplačevanjem nadomestila preživnine zagotovljena osnovna socialna varnost," so pojasnili na preživninskem skladu.

Višina nadomestila preživnine znaša za otroka do 6. leta starosti 76,07 evra, za otroka od 6. do 14. leta starosti 83,66 evra, za otroka nad 14. letom starosti pa 98,88 evra. Kadar je preživnina nižja od zgoraj navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku določene preživnine. Izplačana sredstva (vsa nadomestila preživnin, skupaj s pripadajočimi obrestmi in stroški postopkov) nato sklad od preživninskega zavezanca tudi terja.

Preživninski sklad je v obdobju od januarja do vključno novembra 2019 izplačal nadomestila preživnin v skupni vrednosti 3.150.977,11 evra. Novembra 2019 je bilo nadomestilo preživnine izplačano 3.314 otrokom. Od leta 2000 do vključno oktobra 2019 so bila izplačana nadomestila preživnine 12.640 otrokom v skupni vrednosti 56.664.864 evrov.