Na Verigo dobrih ljudi se obračajo številni posamezniki in družine v stiski, ki potrebujejo pomoč, pa tudi taki, ki potrebujejo le nasvet in smernice. Med tistimi, ki so poiskali pomoč, je tudi zdaj skoraj 24-letnica, ki je zaradi zasvojenosti zabredla v velike dolgove.
Dekle je imelo v primarni družini veliko težav, starša sta jo že v rani mladosti, pri okoli 12 letih, vrgla na cesto. Kmalu si je našla partnerja, ki je bil 19 let starejši in odvisnik, kar je kmalu postala tudi sama. Od 15. leta je uživala heroin, od 17. leta je bila na metadonu. Do 21. leta je bila brezdomka, nato pa se je odločila za spremembo. Pustila je starejšega partnerja, šla nazaj v šolo in od decembra 2018 ne uživa več prepovedanih drog. Pred začetkom epidemije je dobila delo za čas nadomeščanja odsotne delavke in našla si je fanta svoje starosti. A grehi iz preteklosti jo spremljajo še danes.
V času zasvojenosti je imela skuter, s katerim se je vozila pod vplivom drog, policist pa jo je ustavljal in ji pisal kazni, ki se jih je nabralo za več kot 40.000 evrov, preden so ji zasegli vozilo. Kazni od prekrškov je dekle plačevalo, ko je bilo zaposleno, a ko se je delavka po daljši odsotnosti vrnila nazaj na svoje delovno mesto, je dekle spet ostalo brez zaposlitve in prihodkov. In tako tudi ni uspelo več odplačevati dolgov. Dekle ima izvršbo na transakcijski račun, kar pomeni, da ji ob vsakem prilivu Furs odtrga denar za poplačilo dolgov, pusti ji le zakonsko določen minimum. Kredita, s katerim bi lahko poplačala dolgove, ne more dobiti, dolgov pa ji Furs tudi ne more odpisati, četudi bi šla v osebni stečaj, saj so nastali zaradi prekrška.
Čeprav se je dekle postavilo na noge in se rešilo odvisnosti, pa se je znašlo v novem začaranem krogu, krogu nezmožnosti odplačevanja dolgov. In medtem ko dolgov ne more odplačevati, pa zamudne obresti zaradi neplačila rastejo, teče pa tudi izvršba.
Na Finančni upravi RS (Furs) so pojasnili, da gre za terjatev iz naslova globe, izrečene v prekrškovnem postopku na podlagi določb Zakona o prekrških (ZP-1), ki ne predvideva možnosti odpisa globe, omogočeno pa je obročno odplačevanje. Storilec lahko po poteku roka za plačilo globe pri pristojnem finančnem uradu zaprosi za obročno plačilo globe, in sicer za največ dvanajst mesečnih obrokov, pri tem pa sme najmanjši obrok znašati 20 evrov za fizične in odgovorne osebe ter 200 evrov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost.
Na Fursu ob tem pojasnjujejo, da pa se plačilo globe lahko nadomesti z nadomestnim zaporom. "Ta se uporabi za fizične osebe, ko ene ali več neplačanih glob, ki skupaj znašajo najmanj 1000 evrov, oziroma deset ali več glob v znesku najmanj 300 evrov ni mogoče izterjati niti prisilno," so pojasnili in dodali, da gre za institut, ki ni namenjen prisili storilca prekrška k plačilu globe, ampak se z njim nadomesti plačilo globe, ki je ni bilo mogoče izterjati.
"Postopek za odreditev nadomestnega zapora se vodi pri pristojnem sodišču, dolžnik pa lahko tekom postopka v izjavi predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. S tem, ko storilec prestane nadomestni zapor oz. v celoti opravi delo v splošno korist, njegova obveznost plačila globe ugasne (se odpiše)," so dodali na Fursu.
Z dolgovi tudi štiričlanska družina
Zaradi zavajanja, lahko bi rekli celo prevare, pa sta se v dolgovih znašla tudi starša dveh srednješolcev. Delala sta za občino, odvažala sta smeti, nakar je občina želela sodelovanje skleniti z zunanjim izvajalcem. Oče je zato želel ustanoviti svoje podjetje, a mu je notar predlagal, naj podjetje raje kupi od neke osebe, češ da bo to hitreje in ceneje. V svoji nevednosti in zaupanju starša nista preverila podjetja in tako sta odkupila delež v d.o.o., ki je imel veliko dolgov, za katere je zdaj odgovarjalo njuno podjetje. Začela sta prejemati izvršbe in tako sta ostala brez denarja, da bi plačevala prispevke.
Ker nista poznala pravnih postopkov in nista vedela, da bi lahko zaprosila za brezplačno pravno pomoč, sta v sodnem postopku izgubila. Zdaj jima nad glavo visijo dolgovi v vrednosti okoli 20.000 evrov, skupaj s stroški izvršb in obrestmi.
Družina živi v najemnem stanovanju in za najemnino plačuje okoli 500 evrov na mesec. Ker je oče v času epidemije več delal, ker ni mogel koristiti dopusta, so mu s plačo izplačali tudi nadure, zaradi česar so potem presegli cenzus in ostali še brez subvencije najemnine. Po plačilu vseh obveznosti jim mesečno na računu ostane minimalni znesek, s čimer pa ne morejo odplačevati dolga, ki ga imajo do Fursa, obresti in stroški izvršbe pa se nabirajo.
Na Fursu pojasnjujejo, da lahko davčni zavezanci – fizične osebe, ki davka ne morejo plačati oziroma ga ne zmorejo plačati v enkratnem znesku, zaprosijo za plačilo ugodnosti. "Davčni organ lahko zavezancu odobri odlog plačila, plačilo na obroke, v izjemnih primerih pa je davčni dolg mogoče tudi deloma ali v celoti odpisati. Odpis davčnega dolga je predviden za najbolj ogrožene socialne primere, ko zavezanec nima sredstev, premoženja in ne prihrankov, s katerimi bi lahko poplačal davčne obveznosti," so pojasnili na Fursu, a dodali, da se, v skladu z določbo 110. člena Zakona o davčnem postopku – ZdavP-2, 101. in 103. člen tega zakona ne uporabljata za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za odločanje o odpisu, odlogu in obročnem plačilu prispevkov tako ni pravne podlage, prav tako ugodnejšega načina plačila prispevkov ni mogoče odobriti na podlagi področne zakonodaje, ki ureja obvezne prispevke za socialno varnost, pravijo na Fursu. Davčni organ tudi ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa davčnega dolga za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti družbe.
Ker dolg družine izhaja iz d.o.o., lahko zaprosijo za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev. Za odobritev pa povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka (trenutno je to 804,36 evra). "Pri tem se kot dohodki upoštevajo vsi dohodki in prejemki, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne," opozarjajo na Fursu in pojasnjujejo, da se ugotovljeni dohodki zmanjšajo za redne dohodke, ki jih je davčni zavezanec prenehal prejemati, pa tudi za morebitne plačane preživnine. Kot dohodek pa se ne štejejo dohodki, ki so prejeti z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje (npr. pomoči in drugi podobni prejemki, povračila stroškov, subvencije itd.). Družina lahko zaprosi tudi za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev z zavarovanjem, pri čemer mora zavezanec plačilo davka ustrezno zavarovati (bančna garancija, vknjižba zastavne pravice na premoženje).
"Ker gre v konkretnem primeru za davek iz opravljanja dejavnosti, dolga ni mogoče odpisati, davčnemu zavezancu pa se, ob izpolnjevanju pogojev, lahko odobri obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev. V kolikor pa se predmetni dolg nanaša tudi na obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, dolga ni mogoče odpisati ali delno odpisati oz. odložiti ali odobriti obročnega plačila, ker je ta možnost z zakonom izključena," so pojasnili na Fursu.
Zastaranje pravice do izterjave davka
"Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri tem pa tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, o kateri je dolžnik obveščen. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in čas, ki je pretekel pred pretrganjem, se ne šteje v zastaralni rok. Vendar poleg relativnega zastaralnega roka ZDavP-2 določa še desetletni absolutni zastaralni rok, na podlagi katerega davčna obveznost v vsakem primeru preneha, ko preteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice od izterjave, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano (pravica do izterjave se zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe)," še pravijo na Fursu.
