V dolgotrajnem boju proti nasilju v družini je Sara vendarle našla pogum, da se postavi zase in za svoji dve mladoletni hčerki. Po več kot 15 letih trpljenja v nasilnem zakonu je stopila iz sence, odločena, da nikoli več ne bo dovolila, da jo kdorkoli udari.
Sara je preživljala grozne trenutke v nasilnem odnosu, v njem pa je vztrajala zaradi hčera, saj ni vedela, kako naj odide, ko sta bili še majhni. Bila je ujeta v spiralo fizičnega in psihičnega nasilja, vsi dogodki pa so se ji vtisnili globoko v dušo. Vsak dan je živela v strahu, vedela je namreč, da mora ostati močna, kljub temu da ji je vsak vdih predstavljal novo breme.
Ampak nekega dne se je Sara odločila, da tako ne gre več naprej. V ogledalu je zagledala svojo izmučeno podobo in zaslišala notranji glas, ki ji je govoril, da si zasluži boljše življenje. Odločila se je, da bo ustavila ta začarani krog nasilja in svojima hčerkama pokazala, da je prav vsak vreden ljubezni, spoštovanja in mirnega življenja. Bila je odločena, da ne bo več dopuščala, da jo kdo pretepa ali zlorablja.
Bila je trdna in odločena
Prvi korak je bil težek, Sara je s svojo odločitvijo seznanila partnerja, ki je bil presenečen in je poskusil manipulirati z njo, da bi jo zadržal ob sebi.
Toda Sara je bila trdna in odločena. Našla je najemniško stanovanje, v katerega so se preselile. Njena mama je situacijo poznala. Ko je odšla, ji je naložila še dodatno breme, saj jo je krivila za propad zakona. Brez podpore in opore bližnjih se je Sara morala odseliti iz družinskega doma in sedaj živi v skromnem najemniškem stanovanju, ki je v zelo slabem stanju.
Ko se je preselila v najemniško stanovanje, je naletela na kopico drugih težav. Vendar pa je bila odločena, da bo kljub vsemu zagotovila boljše, mirno in dostojno življenje za svoji hčerki. Sara že dalj časa dela v invalidskem podjetju kljub svojim zdravstvenim težavam in se bori za vsak cent, da bi plačala račune in zagotovila osnovne potrebe svojima otrokoma.
Pot okrevanja je še dolga
Njena pot do okrevanja ni lahka in še zdaleč ni končana. S pomočjo strokovnjakov je začela razumeti, da nasilje, ki se ji je dogajalo, ni njena krivda. Ob našem pogovoru so jo večkrat preplavile solze.
Sara obiskuje terapije, saj jih nujno potrebuje in ji zelo pomagajo. Spoznava in verjame, da si zasluži le najboljše in da bo s svojo neustavljivo voljo in ljubeznijo svojima hčerkama ustvarila boljšo prihodnost.
Trenutno živijo v zelo starem, dotrajanem stanovanju, kjer je pozimi precej mrzlo, vendar je z vztrajnostjo in kreativnostjo poskušala narediti dom prijeten in topel. Kljub skromnosti je v njihovem domu ustvarila občutek topline in varnosti.
Zavedati se moramo, da smo vredni ljubezni in spoštovanja
Kot družba se moramo aktivno boriti proti vsem oblikam nasilja in zagotavljati podporo žrtvam. Še vedno pa se preveč nasilja dogaja za štirimi stenami in mame z majhnimi otroki nimajo dovolj moči, podpore in informacij, kako čim prej oditi iz odnosa, ki ni zdravo okolje za nikogar. Moramo se zavedati, da smo vsi vredni ljubezni in spoštovanja.
