"Predlog je deloma dober, deloma pa ima zgolj dober namen." Tako odvetnica Nina Zidar Klemenčič ocenjuje paket predlagane socialne zakonodaje, ki jo je predstavilo ministrstvo za delo: "Bojim se, da te rešitve želijo iti v pravo smer, vendar niso domišljene. Posledice bodo na koncu nastale samo za socialno najbolj ogrožene."
Ministrstvo denimo ukinja dodatek za delovno aktivnost. Ta dodatek je bil sprejet kot rešitev med gospodarsko krizo leta 2012 zaradi zelo nizke socialne pomoči, ki je takrat znašala 230 evrov. Po zadnjem dvigu minimalnega dohodka na 392,75 evra so prepričani, da ta ni več potreben, še več, kot pravijo: "Ruši eno temeljnih načel dodeljevanja denarne socialne pomoči, ki določa, da upravičenec do DSP ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela." Dodatek je lahko prihodek iz naslova denarne socialne pomoči štiričlanske družine popravil tudi za 300 evrov mesečno in je torej pomeni znaten delež družinskega proračuna: "Na ministrstvu menimo, da trenutna ureditev dodatka za aktivnost skupaj z denarno socialno pomočjo znižuje motivacijo za zaposlitev in dejansko povzroča past neaktivnosti."
Nasprotno Nina Zidar Klemenčič opozarja, da ima lahko na prvi pogled smiselna ukinitev dodatka hude posledice za zaposljivost ljudi v socialni stiski: "Posamezniki, ki se trudijo delajo prostovoljno, na neki način poskušajo ostati delovno aktivni, čeprav ne najdejo zaposlitve. Prav je, da so nagrajeni za to, ker jih to ohranja delovno aktivne in s tem se tudi veča njihovo možnost zaposlitve." Popolna neaktivnost lahko namreč človeka potegne v še hitrejšo spiralo revščine in obupa, možnost, da se uspešno vrne na trg dela, pa se s tem manjša.
Sezonski delavci v še hujših stiskah
Podobno se lahko zgodi pri ukrepu, s katerim se podaljšuje doba, ko mora biti človek zaposlen, da je nato upravičen do nadomestila za brezposelnost. Da bi se zavarovali pred zlorabami delodajalcev, ki so delavce zaposlili za kratek čas, nato pa jih odpustili in poslali na Zavod za zaposlovanje, so dobo podaljšali.
A ni nujno, da bodo posledice spremembe nosili delodajalci, meni Zidar Klemenčičeva: "Bojimo se, da bodo sezonski delavci še vedno odpuščeni in po devetih mesecih šli na borzo, ampak po novih spremembah ne bodo imeli več možnosti nadomestila za brezposelnost, kar pomeni, da bodo samo še bolj porinjeni v večje socialne stiske. Vprašanje pa je, ali bo to delodajalce odvrnilo od tega, da na ta način skušajo zlorabljati predpise."
Ob teh spremembah se tistim, ki bodo še naprej upravičeni do nadomestila za brezposelnost, obeta tudi pozitivna sprememba. Ministrstvo predlaga zvišanje minimalnega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z zdajšnjih 275 evrov na 392,75 evra.
Spregledani delovni invalidi
V predlogu spremembe zakonodaje ministrstvo dviga tudi vse starostne, vdovske, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Kot navajajo, bo zvišanje navedenih pokojnin in nadomestila v povprečju med 5 % in 15 %, odvisno od posamezne kategorije." V zelo slabem položaju ostajajo delovni invalidi, kjer bo po novem ta odmera le 5 % višja. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice: "Pričakovali smo veliko večji korak pri tem osnutku predlogov zakonodaje na tem področju, tisto, kar je prišlo ven iz tega osnutka, je sramotno nizka višina izboljšanja prejemkov te zelo ranljive skupine."
Nina Zidar Klemenčič kot soavtorica Manifesta, tega podpira tudi naša hiša in vsebuje natančne predloge za ukrepe, ki bi lahko omilili posledice revščine, pri paketu nove zakonodaje izpostavlja številne težave, na katere za zdaj predlogi ne odgovarjajo: "Od tega, kaj narediti, da bodo Centri za socialno delo po reorganizaciji učinkovitejši, hitreje izdajali odločbe, bili ažurni. Kako ukrepati, da se bo dejansko začela izvajati tista pravica iz zakonodaje, da se v primeru neke izredne akutne socialne ogroženosti dodeli nemudoma izredna socialna pomoč, ne pa, da gredo v postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev. Ministrstvo nam je na sestanku reklo, da ta možnost že obstaja, a smo mu lahko le odvrnili, da je centri v praksi ne izvajajo. Na tej točki smo pričakovali z njihove strani več aktivnosti. Denimo navodilo ministrstva zaposlenim, neke usmeritve, izobraževanja, da bodo delavci na Centrih za socialno delo vedeli, da je treba tudi to pravico, ki jo imajo posamezniki iz zakona, udejanjati."
Premalo politične volje za omilitev revščine
Manifest je pripravljen na podlagi predlogov in primerljivih ureditev, ki so učinkovite pri zmanjševanju posledic revščine. Predvsem pa rešitve zajemajo širše področje, kot ga ureja trenutno predlagan paket zakonodaje. Zidar Klemenčičeva pričakuje, da bodo pristojna ministrstva ta dokument vzela bolj resno: "Naj razmislijo o ustanovitvi poroštvenega sklada, naj se resno lotijo stanovanjske problematike in strateških usmeritev z vzpostavitvijo sklada pravih socialnih stanovanj. Naj otroški dodatek umaknejo iz sistema socialnih transferjev, pri pogojih za upravičenost do socialnih transferjev pa naj ne upoštevajo štipendij in plačil iz naslova študentskega dela." Vse to je zgolj vprašanje politične volje, pravi, ki pa bi lahko usodno zaznamovala prihodnje generacije Slovenk in Slovencev: "Govorimo o tem, da odraščajo generacije izgubljenih otrok. Otroci, ki odraščajo v socialno ogroženih družinah, so otroci, ki odraščajo v stiski, ob pomanjkanju in stigmatizaciji že v najzgodnejšem otroštvu. Slovenija je prebogata, da bi imela enega revnega otroka, in če bi bila to res politična volja, bi to zlahka rešili, ampak za zdaj je še ne vidimo."
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.