Pot, kjer se voziva, je polna ovinkov med polji in po gozdovih. Pred hišo naju že čaka mama, ki se je ravno vrnila iz službe. Pospremi naju v staro hišo, ki je bila več let zapuščena. Z otrokoma se je vanjo preselila ravno zadnji dan, ko je za bivšega partnerja še veljala prepoved približevanja. Ko je družina prišla, v hiši sploh ni bilo nobenega delujočega gospodinjskega aparata. Hiša ni povsem izolirana, zato se soočajo z vlago, dodatno škodo pa jim povzroča tudi zamakanje s starih balkonov.
Bivši partner ji je izbil zobe
Ko nama gospa pripoveduje o preteklih dogodkih in stiskah, s katerimi se je spopadla, deluje vidno pretresena. Tekom pogovora se ji tresejo roke, večkrat se ustavi, da se zbere. Pove nama, da se bivšega partnerja zelo boji, saj je nad njo izvajal tako močno nasilje, da ji je celo izbil nekaj zob. Hkrati je izjemno maščevalen in je gospo tudi zasledoval. Na sodišču so postopki že dlje časa v teku, ta nedorečenost pa mamo močno bremeni.
Ker sedaj bivajo na oddaljeni lokaciji s slabimi povezavami, je celoten prevoz otrok v šolo na mami. Zaradi tega trenutno dela samo sedem ur dnevno, čeprav bi si želela delati za polni delovni čas. "Vsaka ura dela se zelo pozna pri mesečni plači," pove mama.

Trenutni skromni prihodki družine ne zadoščajo niti za osnovne stroške
Gospa si močno želi, da bi lahko dostojno uredila novo bivališče in otrokom omogočila odraščanje v varnem okolju. Pravi, da so vsi vajeni delati, trudijo se, da bi sami pridelali čim več hrane, najmlajši otrok pa si želi postati kmetovalec, ko odraste.
Ko nama mama razkaže okolico, imam občutek, kot da se sprehajam po preteklosti. Zelo vidno je, da tukaj dolgo ni nihče bival, kar dokazuje tudi pogled na mali hlev v zelo slabem stanju. Mama si želi pridobiti material, da bi lahko začela obnavljati poslopje. Sama zna postoriti veliko stvari, a trenutni skromni prihodki družine ne zadoščajo niti za osnovne stroške, kaj šele, da bi lahko kaj namenili za obnovo.
Končno živijo v domu brez nasilja
Ob slovesu naju mama obe objame in se nama zahvali za obisk. Kljub vsem njihovim zapletom in bivalnim razmeram gospa vedro poudari, da imajo sedaj nekaj, kar prej nikoli niso imeli – mir. Končno so se lahko umaknili od nasilja, ki so ga doživljali prej.
Ko se zadnjič zazrem v dolino, tudi jaz čutim mir, ki ga je gospa opisala, in močno si želim, da bodo na tej lokaciji lahko uživali v varnosti, ki si jo zasluži vsak.
