"Žal je revščina eden od dejavnikov, ki z vso svojo širino – na eni strani s praviloma nižjo izobrazbo staršev, na drugi strani z bolj revnimi materialnimi pogoji – močno vpliva na zgodnji razvoj dojenčkov ali malčkov." Redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek je velik del svojega raziskovanja posvetila razvoju govora in ta je, kot ugotavlja, v veliki meri odvisen tudi od socialno ekonomskega položaja družine, v kateri otrok odrašča. Prva tri leta življenja so ključna in ob tem opozarja, da je v razvoju nekatere stvari nemogoče nadoknaditi kasneje, tudi če bi se okoliščine družine morda izboljšale. "Razvoja besednjaka ne moremo nadoknaditi kasneje, ko je otrok na primer zadnje leto pred vstopom v šolo. Tudi dober vrtec, dobra vzgojiteljica ne more nadoknaditi razvoja besednjaka, ki bi moral potekati v otrokovem družinskem okolju v obdobju od enega do treh let." To pomeni, da primanjkljaj ostane in vpliva tudi na otrokovo prihodnost. Otroci, ki imajo manjši besednjak, manj berejo, ker manj razumejo, pojasnjuje Umekova. Tisti, ki imajo velik besednjak, pa berejo več in razvijajo še večji besednjak. "Tako se ti negativni učinki podobno kot pozitivni akumulirajo, ne morejo pa se nadoknaditi."
Življenje v hudi revščini, kjer se starši borijo z reševanjem osnovnih življenjskih potreb, kot so zagotavljanje hrane, ogrevanja in strehe nad glavo, ima lahko neposreden učinek. Razvojna pishologija pojasnjuje povezave med revščino in razvojem govora: "Starši z nizko izobrazbo imajo manj razvit jezikovni kod, kar pomeni, da drugače in manj komunicirajo s svojim dojenčkov in tudi ne vidijo velikega pomena v tem, da bi z dojenčkom komunicirali že v prvem letu, ko se dojenček še ne odziva verbalno. To je prvi primanjkljaj, ki so ga ti otroci deležni - torej razvitega govornega modela v svojem okolju - in to dnevno." Drugi razlog poleg izobrazbe staršev, ki je vezana na jezikovni kod, pa je po besedah Ljubice Marjanovič Umek ta, da imajo otroci, ki živijo v revščini, pogosto precej nižji kulturni kapital, denimo imajo doma manj knjig oni sami ali njihovi starši. Da bi povečali kulturni kapital otroka, ni treba, da jih starši vsak teden vozijo v lutkovno gledališče, na delavnice ali na otroške predstave, pravi. Pomembno je, da se starši pogovarjajo z otrokom.
Dobra rešitev je vrtec, priporoča Umekova. Raziskave so tudi v Sloveniji pokazale na velik vpliv vrtca na razvoj besednjaka malčkov iz šibkega socialnega okolja, ki so bili vključeni v program vrtca s prvim letom starosti. "To je torej pomembna naložba, zato naj starši vsekakor ne čakajo do tretjega leta starosti ali še dlje."
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.