'Slaba stanovanjska politika dela ljudi revne'

S stanovanjsko stisko se sooča vedno več Slovencev, še posebej tistih z najnižjimi dohodki. Niso kreditno sposobni, zato je nakup stanovanja zanje nemogoč. Posledično jih je vse več prisiljenih krmariti na kaotičnem in negotovem najemniškem trgu, kjer paradoksalno za najemnino mesečno plačujejo enak ali celo višji znesek, kot bi znašal obrok kredita. Javnih najemnih stanovanj je premalo, zanje so čakalne vrste dolge tudi več let, v nekaterih občinah pa takšnih stanovanj sploh ni.

Za dostojno življenje naj najemnina ne bi presegala 30 % dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa 40 odstotkov, v praksi pa najemnine odjedajo vedno večji del družinskega proračuna. "Razlika med družinami, ki živijo v lastniških, neprofitnih ali tržnih najemnih stanovanjih, je ogromna. Tri popolnoma enake družine, z enakimi dohodki in življenjskimi stroški, se zgolj zaradi svoje stanovanjske situacije znajdejo v povsem različnih socialno-ekonomskih položajih. Nekaterim po plačilu najemnine in osnovnih stroškov ne ostane skoraj nič za hrano, oblačila ali šolske potrebščine za otroke," pravi Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin.

Družine, ki živijo v najemu, se pogosto znajdejo v začaranem krogu negotovosti in finančnih obremenitev. Najem je nestabilna oblika bivanja – pogodbe so kratkoročne, najemnine se lahko višajo iz meseca v mesec, ljudje pa živijo v nenehnem strahu, ali jim bo najemodajalec podaljšal pogodbo in ali si bodo še lahko privoščili dom, v katerem trenutno živijo. "Družine se zaradi visokih najemnin in nestabilnih pogojev pogosto selijo, posledice tega pa močno občutijo ravno otroci. Ti morajo večkrat zamenjati okolje, v katerem obiskujejo šolo ali vrtec ter kjer imajo prijatelje in svojo socialno mrežo, ki jim predstavljajo občutek varnosti in pripadnosti," opozarja Tina Plevnik, koordinatorica programa Botrstvo v Sloveniji.

Konstantne selitve pa ne pomenijo le psihično, temveč tudi veliko finančno breme. Vsaka selitev prinaša nove stroške prevoza, opreme, varščine in osnovne ureditve doma.

"Že več let opazujemo, kako se vse več družin zaradi stanovanjske stiske obrača po humanitarno pomoč. Med vsemi družinami, vključenimi v program Veriga dobrih ljudi, jih je več kot 60 % v najemnem razmerju. Ravno visoke najemnine marsikatero družino potisnejo globlje v revščino, kot bi bila sicer. Nekatere pa z urejeno bivanjsko situacijo humanitarne pomoči sploh ne bi potrebovale," opozarja Živa Logar, koordinatorica humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi.

Družine pogosto v še globljo stisko potiskajo najemodajalci, ki jim ne dovolijo prijave prebivališča ali uveljavljanja subvencije najemnine, najemnine na pogodbi prikazujejo nižje, kot so v resnici, ali pa stanovanja oddajajo na črno, brez pogodbe. Pogoste so previsoke varščine, enostranska zviševanja najemnin in celo ustrahovanja z grožnjami o odpovedi najema. Iskanje stanovanja je stresno za marsikoga, še posebej pa za družine z majhnimi otroki, enostarševske družine ter tuje družine, saj so te še dodatno diskriminirane.

Zaradi omejenega proračuna in majhne ponudbe na trgu so mnoge družine prisiljene sprejemati stanovanja, ki niso primerna za bivanje – premajhna stanovanja, z vlago, plesnijo, slabo izolacijo in dotrajano opremo. "Na terenu opažamo, da številne družine živijo v objektih, ki niso primerni za bivanje – v kletnih prostorih, dotrajanih hišah, starih zidanicah ali celo podrtijah, ker druge možnosti preprosto nimajo," pripoveduje Logarjeva. Vsesplošna rast cen in visoke najemnine, ki jih narekuje neurejena stanovanjska politika, stiskajo že tako šibke družinske proračune, najtežje pa je v zimskih mesecih, ko se povečajo stroški ogrevanja in energentov.

Ena od velikih težav najemniškega trga je neinformiranost tako najemnikov kot najemodajalcev o svojih pravicah in dolžnostih. Pomanjkanje znanja in razumevanja zakonodaje pogosto vodi v zlorabe in nezakonite prakse. "Ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo najemniki, je, da jim najemodajalci ne dovolijo uveljavljanja subvencije najemnine ali prijave prebivališča. Mnogi ne vedo, da za to sploh ne potrebujejo soglasja najemodajalca, saj to lahko storijo že na podlagi sklenjene najemne pogodbe. A v praksi to znanje ne pomaga veliko, saj so najemniki v izrazito podrejenem položaju. Če jih je strah, da jim najemodajalec ne bo podaljšal pogodbe, si svojih pravic ne bodo upali uveljaviti, tudi če jih poznajo," pojasnjuje Tjaša Tomažin Raspotnik, pravnica, ki na Zvezi Anita Ogulin družinam nudi brezplačno pravno pomoč.

Da se cenovna dostopnost stanovanj poslabšuje, povečuje pa število prebivalcev, ki se spoprijemajo s stanovanjsko stisko, ugotavlja tudi letošnje poročilo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Glavne razloge za to vidijo predvsem v nerazvitem neprofitnem najemnem sektorju, neustrezno reguliranem zasebnem najemnem trgu, ki bi ščitil tako najemnike kot najemodajalce, ter v pomanjkanju stanovanj.

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini zato Zveza Anita Ogulin odločevalce poziva k čim hitrejšemu reševanju stanovanje problematike: "Potrebujemo celostno stanovanjsko politiko, saj to, kar opažamo na terenu, ni primerno socialni državi v razviti družbi."