Sredi noči je spakirala in z otroki zapustila nasilnega moža

Prvo najemniško stanovanje, ki ga je našla, je bilo drago, predrago za njen redni dohodek, a vsaj varno pred izbruhi bivšega partnerja. Dolge večere je brskala po oglasih, da bi našla nekaj cenejšega, primernega zanjo in njena dva odraščajoča otroka. Ko ji je znanka naposled omenila skromno, a svetlo stanovanje na drugi strani mesta, je mama zagrabila priložnost. S pomočjo rabljenega pohištva ga je poskušala spremeniti v dom. "Skoraj vse stvari sem v stanovanje znosila sama. Otroka sta pomagala, kolikor sta lahko, drugače pa sem bila za vse sama," mi pove mama.

Da bi otrokoma lahko ponudila vsaj poletni izlet na morje in kakšno drobno doživetje, si je poleg redne zaposlitve v trgovini našla še popoldansko delo med tednom in vikendi, ko otroka nista pri njej. Zdaj domov, v prazno stanovanje, vsak dan prihaja izčrpana, naprej pa jo žene le tiho upanje, da jim bo sčasoma lažje.

Ker sodišče še ni določilo skrbništva, morata otroka še vedno ohranjati stike z očetom. Ta nad otrokoma ni nikoli dvignil roke, ampak z njima manipulira in ju obrača proti mami. "Kadar sta pri njemu, ne delata za šolo, večino časa jima pusti preždeti pred ekrani," mi skrušeno zaupa. Sama doma postavlja meje, zmanjšuje čas pred zasloni in zahteva domače naloge. "Potem pa me vseeno kličejo v šolo in pravijo, da sta brez nalog in da morata popraviti ocene pri določenih predmetih. Sploh ne vem, kako naj naredim red in neko zdravo, stabilno okolje," prizna.

Tiha tekma med staršema ima močan vpliv na vse: "Že tako imam veliko težav, problemov, potem pa še vse to nesodelovanje z njegove strani. Otroka pa izkoriščata prostor, kjer jima je dovoljeno več."  Tako vse pogosteje ob koncu tedna raje izbereta očetovo brezbrižnost, kar mamo seveda zelo boli.

"Ko sem videla, da razumete mojo zgodbo, sem po dolgem času lahko zadihala. Ne znam opisati občutka, kako se mi je odvalil kamen od srca, ko ste mi pokazali, da obstaja načrt za olajšanje stresnih situacij, ki me vsak dan čakajo za vsakim ovinkom," pove mama.

Zahvaljujoč psihološkemu svetovanju, delavnicam starševskih veščin in vajam za krepitev dobrega počutja, ki jih nudimo mami, se ta počasi uči reči ne pretirani krivdi, postavljati bolj jasne dogovore z bivšim ter otrokoma pokazati, da so ljubezen, red in spoštovanje temelj dobrih odnosov. Vsakič, ko se otrok odloči, da bo šel raje k očetu, je mama v dvomu ali vse dela prav, a doda: "Zelo mi pomagajo pogovori z vašim terapevtom, vsa vaša podpora in usmeritve, saj čutim, da v tem nisem sama."

V humanitarnem programu Veriga dobrih ljudi je veliko družin, kjer skrbništvo visi v zraku ali pa si ga starša delita, a sodelovanje med njima ne steče. Mamičin boj še zdaleč ni končan, še vedno čaka na odločitev sodišča, otroka še vedno preizkušata meje. Kljub temu pa je veliko bolj mirna, saj imajo končno urejen svoj dom, kjer čutijo mir, toplino in podporo, ki jo v tem trenutku najbolj potrebuje.

"Veste, ko sem neko popoldne skupaj z otroki obesila zadnji okvir s fotografijo, sem čutila kratek sunek zmage, kot da sem prejšnjo zgodbo zaključila," pove veselo. Stanovanje še zdaleč ni popolno, a je njihovo varno zatočišče.