Kuharski mojster Bine Volčič je v času intenzivnega študija v Franciji na lastni koži za kratek čas izkusil, kaj pomeni živeti z zgolj nekaj evri na dan. Ambasador Verige dobrih ljudi je tudi zato, da podpre tiste, ki se morajo z revščino soočati dan za dnem.
OGLAS
Ko je za šolanino v Parizu porabil ves denar, se je Bine Volčič moral znajti z le nekaj evri na dan.FOTO: Damjan Žibert
Ko se je Bine Volčič odločil, da bo postal kuharski mojster, je za uresničitev te svoje želje zastavil vse. Dobesedno. Za študij v Franciji je ves denar, ki ga je imel, porabil za šolnino na prestižni kuharski šoli Le Cordon Bleu v Parizu: "Zares v revščini nikoli nisem bil, sem se pa preizkusil, ko sem šel študirat v Francijo. Tja sem šel brez denarja, ker sem vse zapravil za šolnino. Tam sem bil čisto sam, tujec med domačini. Takrat sem malo začutil, kako je, ko nimaš. Imel sem štiri evre na dan, da sem lahko preživel eno leto sredi Pariza."
Imel sem štiri evre na dan, da sem lahko preživel eno leto sredi Pariza.
Ti štirje evri so morali zadostovati, da si je kupil hrano, plačal prevoz, se oblekel in si nenazadnje denimo lahko kupil zobno pasto. "Med šolanjem sem si našel malo delo. Pospravljal sem pisarne, da sem lahko dobil evro ali pa dva, da sem lahko preživel. Krompir sem jedel. Bilo je težko, ampak vedel sem, zakaj to počnem." Prav zato ni imel občutka, da se mu je zaradi težkih pogojev porušil svet, kljub temu pa je izkusil, kaj pomeni, ko preprosto nimaš ničesar v denarnici.
"Ker sem vedel, da sem si šolo privoščil s svojimi rokami, s prigaranim denarjem, sem na koncu končal kot tretji najboljši v celi generaciji."FOTO: Miro Majcen
Njegovi sošolci so prihajali z vsega sveta, mnogi med njimi iz premožnih družin, ki so jim plačale šolanje, lahko so si na primer privoščili drage večerje: "Po drugi strani pa me je to še bolj gnalo, še bolj me je razjezilo, da sem v bistvu še bolj grizel v študij. Meni je bila takrat pomembna samo šola. In ravno zato, ker sem tako grizel in sem vedel, da sem si šolo privoščil s svojimi rokami, s prigaranim denarjem, sem na koncu končal kot tretji najboljši v celi generaciji."
Svojega cimra v Parizu sem na primer prosil za zajtrk, enostavno takrat res nisem imel ničesar, nekaj pa sem moral pojesti.
Nekajkrat ni šlo drugače, kot da je prosil za pomoč, se spominja Bine Volčič: "A to so bile take nedolžne stvari. Svojega cimra v Parizu sem na primer prosil za zajtrk, enostavno takrat res nisem imel ničesar, nekaj pa sem moral pojesti." Čeprav je bil v tem položaju morda le dvakrat ali trikrat, je to spremenilo njegov odnos do denarja: "Preden sem se odpravil v Francijo, sem imel službo, avtomobil, stanovanje, nič mi ni manjkalo v življenju. Ko pa enkrat vidiš, kaj pomeni, da nimaš, začneš ceniti vsak cent. Če nimaš te izkušnje, tudi zelo težko razumeš nekoga, ki je v stiski in jaz to razumem."
Ljudi moramo ozaveščati, da je v Sloveniji res težava z revščino, meni kuharski mojster Bine Volčič.FOTO: Aljoša Kravanja
Zanj so bile te okoliščine motivacija, da je še bolj nepopustljivo garal za svoj cilj. A ob tem dodaja: "Take okoliščine so lahko zelo dober motivator, lahko te poženejo naprej. A če si pregloboko v tem, pa verjamem, da se marsikdo tudi počasi vda. Ampak ni prav! Mislim, da moramo vztrajati."
Ko enkrat vidiš, kaj pomeni, da nimaš, začneš ceniti vsak cent. Če nimaš te izkušnje, tudi zelo težko razumeš nekoga, ki je v stiski in jaz to razumem.
Tudi zato je brez oklevanja postal eden od obrazov projekta Veriga dobrih ljudi: "Več kot je takih obrazov, bolj kot ljudje govorimo na glas, bolj se mi zdi, da javnost ozaveščamo o tem, da je v Sloveniji res problem z revščino. Mogoče je na zunaj res videti, kot da smo super državica, kjer je vse urejeno, kjer posel raste, po drugi strani pa ne vemo, kaj se dogaja za štirimi stenami. Zdi se mi prav, da pokažemo, kaj se zares dogaja in da to tudi podpremo!"
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
