Med bolj prizadetimi v epidemiji so otroci, ki jim je treba pomagati

Prav zato je še toliko pomembnejše, da spremembe, ki so nastale v času šolanja na daljavo, zaznamo in otrokom poskušamo pomagati. Kot je pojasnila Simona Kralj, ravnateljica OŠ Jožeta Moškriča, na njihovi šoli opažajo številne spremembe pri šolarjih. "Celostno bi lahko rekli, da se težko zberejo, težje kot prej. Spet veliko časa porabimo za usvajanje šolske rutine. Veliko otrok je nestrpnih, vzkipljivih in raztresenih, posledično opažamo tudi več nasilnega vedenja med učenci, predvsem verbalnega, nekaj tudi fizičnega," je pojasnila in dodala, da so opazili tudi porast nesoglasij v družini, denimo v samih družinskih odnosih, pa tudi zaradi različne vzgoje obeh staršev, v zadnjem času pa je tudi več postopkov ločitev. 

Vse več je tudi zahtevkov za usmerjanje učencev zaradi čustveno-vedenjskih težav. Prej so otroci v glavnem dobivali odločbe zaradi učnih težav, zdaj pa postajajo socialni pedagogi najbolj iskan profil, je povedala Kraljeva. "Še nikoli nismo v tako kratkem času tolikokrat zaprosili za pomoč CSD v zvezi z zanemarjanjem otrok, nasiljem v družini in odsotnosti otrok pri pouku," je pojasnila. Že med poukom na daljavo so namreč opazili tudi več psihopatoloških stanj, kot sta beg v fantazijski svet in depresija, dva učenca pa sta imela tudi samomorilne misli, ki jih prej niso zaznavali. Glede finančnih težav družin pa Kraljeva pojasnjuje, da so imeli trenutno le eno prošnjo za odlog plačila, "je pa res, da ima večina učencev iz socialno ogroženih družin prehrano subvencionirano, medtem ko naravoslovnih taborov in plačljivih dejavnosti zaradi samih ukrepov ne izvajamo, torej teh stroškov sedaj ni". 

Zaradi vseh sprememb, s katerimi so se v času šolanja na daljavo spoprijeli šolarji, je še toliko pomembnejše, da so učitelji, ki z njimi preživijo dobršen del dneva, še pozornejši na morebitne stiske, ki jih otroci izražajo na različne načine. Na OŠ Jožeta Moškriča imajo zato strokovni delavci videokonference, ki so po besedah ravnateljice pogostejše kot takrat, ko so potekale v živo. Na konferencah tako največ časa porabijo za pogovor o vedenjskih in čustvenih težavah ter posledični učni neuspešnosti, nato pa naredijo načrt, kako delati s takimi posamezniki, kako nadoknaditi vrzeli v znanju, kako razumeti družino z več otroki v majhnem stanovanju itd. 

Ko učitelji opazijo spremembe pri učencu, ta opažanja najprej delijo z razrednikom oziroma učiteljskim zborom in na konferencah skupaj iščejo rešitve. Če gre za bolj občutljive čustvene težave, pa se učitelji obrnejo na svetovalno službo. »Imamo kar šest strokovnih delavcev, tako specialne kot inkluzivne pedagoge,« pojasni ravnateljica Kraljeva. Svetovalna delavka, na katero se učitelj obrne, se potem poveže z razrednikom in se pogovori z učenci, če je potrebno, pa tudi s starši. V teh časih pa jim veliko oporo nudi tudi Mladinski dom Jarše, ki ima posebno mobilno službo – ta gre tudi na dom in pomaga tako otroku kot staršem. Tudi v okviru CSD Moste-Polje nudijo različne preventivne programe dela s starši in otroki, saj jim poleg učne pomoči nudijo tudi organizirano in kvalitetno preživljanje prostega časa popoldne, ko bi bili sicer otroci na ulici prepuščeni sami sebi. 

Učitelji so poleg staršev tisti, ki z otroki preživijo največ časa, zato je še toliko pomembnejše, da so pozorni na vsako spremembo vedenja, ki je lahko pokazatelj, da ima otrok težave. Kot pravi Živa Logar, koordinatorica projekta Veriga dobrih ljudi, se ljudje, ker nimajo dovolj znanja, velikokrat raje umaknejo, kakor da bi poskušali situacijo reševati. "A reševanje ne pomeni samo tega, da pogasiš požar – reševanje je tudi to, da vzameš v roke telefon in pokličeš gasilce," pojasni in vse, ki pri družinah ali bližnjih, znancih ali sosedih opazijo kakršno koli stisko, poziva, naj se obrnejo na Verigo dobrih ljudi, ki deluje v okviru ZPM Moste-Polje, da jih kot strokovni delavci usmerijo, kako ravnati in reševati zadevo oziroma kako pomagati.

Humanitarni program Veriga dobrih ljudi namreč celostno pomaga družinam v stiski, za vključitev v program pa morajo družine oziroma predlagatelji izpolniti posebno vlogo. Predlagatelji so lahko različne strokovne institucije – to so tiste, pojasnjuje Logarjeva, ki na kakršen koli način delajo z družino, jo na ta način spoznajo in s tem tudi prepoznajo, da se družina spopada s problematiko, zaradi katere je lahko ogroženo življenje njenih članov ali pa ki kakor koli vpliva na različne stiske.

"Najpogosteje so predlagatelji CSD, svetovalne strokovne službe šol in vrtcev, zdravstvene ustanove, osebni zdravniki ali specialisti ter zdravniki, ki na kakršen koli način obravnavajo družino in prepoznajo raznorazne težave, ki bi jih bilo treba reševati. Predlagatelji so lahko tudi podjetja, v katerih so starši zaposleni, če prepoznajo kakšno zadevo in se obrnejo nanje ter predlagajo družino za vključitev v VDL," našteva Logarjeva in dodaja, da so predlagatelji lahko tudi lokalne skupnosti, materinski domovi in varne hiše. "Tudi širša okolica, sosedje, družinski člani, prijatelji. Slednji sicer ne morejo biti uradni predlagatelji, lahko se pa na nas obrnejo, povejo, da so zaznali kakšno problematiko, mi pa jih potem usmerimo in jim damo vlogo za vključitev v Verigo dobrih ljudi ter telefonsko številko in elektronske naslove, saj je to prva stvar, s katero lahko stopimo z družino v stik in preverimo, s kakšno problematiko se v resnici ukvarja, nato pa nadaljujemo na podlagi tega." Strokovni delavci v programu Veriga dobrih ljudi najprej preverijo tudi, ali se je kdo že ukvarjal s stisko družine oziroma ali se je že obrnila na kakšno organizacijo ali institucijo, ki obravnava njen problem. "Navadno se družine najprej obrnejo na CSD, so pa tudi taki, ki tega ne storijo, zato jih na CSD napotimo mi, tja pa se po potrebi obrnemo tudi sami in preverimo situacijo," pojasnjuje Živa Logar.

Kot rečeno, je za vključitev v program Veriga dobrih ljudi treba izpolniti vlogo, ki jo morata izpolniti tako predlagatelj kot družina, ki pomoč potrebuje. Pobudnik je lahko družina sama ali pa strokovna institucija, ki prepozna, da družina za reševanje stiske potrebuje dodatno pomoč. Ko vloge prejmejo, ocenijo stopnjo nujnosti – redno ali urgentno. Urgentna stopnja pomeni, da se še isti dan, ko dobijo vlogo, povežejo ali z družino ali s predlagateljem, da dobijo dodatne informacije, še posebej če so zadeve tako hude, da zahtevajo takojšnjo obravnavo. Če je vloga označena s stopnjo redno, pa to pomeni, da se z družino srečajo v roku enega oziroma dveh tednov.

Logarjeva ob tem poudari, da so vse družine, ki se vključujejo v njihove programe, res potrebne pomoči, kar preverijo tudi na terenu. "Ljudem je včasih nerodno ali pa ne znajo predstaviti situacije, mi pa lahko s terenskim preverjanjem vidimo realno sliko. Do zdaj se še ni zgodilo, da bi prišli k družini in bi se izkazalo, da je ta neupravičeno vključena v Verigo dobrih ljudi," pojasni. 

Veriga dobrih ljudi namreč nudi širok spekter pomoči. Ne gre le za materialno pomoč – gre za usmeritve in pogovor, da se počutijo varne, nudijo jim tudi brezplačno pravno pomoč in svetovanje, poleg tega pa so družine vključene tudi v različne delavnice za opolnomočenje.

Družine v Verigi dobrih ljudi prejmejo tudi terapevtsko pomoč. Kot pojasnjuje terapevtka Monika Erjavec Bizjak, se je v času epidemije o duševnih stiskah začelo več govoriti, saj je epidemija ljudem odvzela veliko stebrov duševnega zdravja. Čeprav je duševno zdravje še vedno tabu tema, pa je zdaj, v času, ko si je veliko ljudi dovolilo poiskati pomoč in o tem govoriti, tabu začel izginjati oziroma izgubljati svojo moč. "Kot družba si vedno bolj dovolimo priznati, da v določenem obdobju potrebujemo neko pomoč, ker sami takrat ne zmoremo. Včasih nam namreč že sram priznati, da sami ne zmoremo, onemogoči, da bi si dovolili poiskati pomoč in narediti kakšno spremembo, ki bi nam lahko življenje obrnila na boljše," poudarja.

Na terapijah dobijo ljudje možnost osvestiti same sebe, začnejo nagovarjati svoja čustva ter si dovolijo same sebe slišati, začutiti stvari in potem sprejemati odgovornost. "Želimo, da se naučijo prepoznavati, za kaj so v življenju sploh odgovorni in kje se ta odgovornost konča. Da se res osredotočajo in dajo smisel stvarem, ki jih lahko spremenijo in na katere lahko vplivajo," pojasnjuje Erjavec Bizjakova.