'Z veseljem grem na tabor, to je moj sanjski kraj'

Ob prihodu na letovanje takoj začutiš toplino, sproščenost in veliko veselja otrok. Med temi otroci je veliko tudi takih, ki si brez podpore zvestih donatorjev in v letošnjem poletju tudi ob pomoči dobrodelne akcije Brezskrbne počitnice za vse, sicer ne bi mogli privoščiti počitnic, saj prihajajo iz socialno šibkejših okolij, njihovi starši pa si žal tega stroška ne morejo privoščiti. Tako je lahko tudi za te otroke poletje vsaj za nekaj dni brezskrbnejše, predvsem pa je to za njih neprecenljiva izkušnja, ki jim ostane v spominu za vedno in o njej govorijo še dolgo časa.

V toplem majskem dnevu sem tudi sama začutila navihanost in razigranost brezskrbnih počitnic na morju. Ob pogovoru z otroki sem hitro zaznala njihovo pristno veselje, zadovoljstvo in predvsem sproščenost, tu so lahko otroci zares samo otroci in vsaj za trenutek svoje vsakdanje skrbi odmislijo in uživajo v pestrem dogajanju. Hitro so me sprejeli medse in mi hiteli pripovedovati zgodbice in vtise – kaj vse so že počeli in kaj jih še čaka. Toplo majsko sonce je že doseglo svojo moč, a je bilo ravno prav toplo, da si lahko začutil delček poletnih dni. V družbi fantov in nekaj deklet poslušam najrazličnejše zgodbe in prigode, ki so se jim zgodile v teh dneh na morju. Eden izmed dečkov mi začne pripovedovati, kako zelo je bil pogumen, ko se je včeraj že kopal v morju, ki je bilo še spomladansko hladno, imelo je zgolj slabih 17 stopinj, a zanj je bilo to že dovolj "toplo", da je s prijatelji pogumno zakorakal vanj in v njem čofotal. Na moje navihano vprašanje, ali ga je kaj zeblo, mi hitro odgovori, da je on zelo pogumen in da je komaj čakal, da bo lahko spet zaplaval. Pravi, da že dolgo ni bil na morju, saj z družino le redko kam odidejo, morda na bližnji bazen, kot nagrado za uspešno zaključeno šolsko leto, drugače pa počitnice preživlja doma. Pogosto mu zmanjka prijateljev za igranje nogometa, saj so ti na počitnicah v tujini, v gorah ali na morju. Ko mi pripoveduje o samotnih počitniških dneh, mu v očeh za trenutek ugasnejo iskrice in začutim, koliko mu pomeni priložnost, da lahko ta teden preživi na morju. Pravi, da mu je tu zelo všeč, spoznal je že kar nekaj novih prijateljev, in po novem za plavanje v morju ne potrebuje več rokavčkov. No, vsaj v nizki vodi in ob prisotnosti vzgojiteljev, se nasmehne. Takrat me prešine misel, kako je ponosen na svoj dosežek, o katerem bo doma pripovedoval mami, očetu in prijateljem v šoli.

Malo se sprehodim in na drugem koncu travnika opazim skupinico najstniških deklet, ki sedijo v krogu. Oglasim se pri njih in vprašam, ali se jim lahko pridružim, z veseljem me sprejmejo v svojo družbo. Hitro ugotovim, o čem teče pogovor. Dekleta se pogovarjajo o tem, kateri fant je kateri všeč. V njihovih obrazih opazim, kako se med pogovorom kotički ustnic spreminjajo v iskrive nasmehe, in kako z očmi iščejo svojo simpatijo. Zagotovo je tudi izkušnja prve zaljubljenosti nekaj posebnega, še posebej, če so občutki obojestranski. 

Ozrem se okoli sebe in na dvorišču opazim skupinico otrok in vzgojiteljev, ki se zbirajo, da bi pred kosilom še na hitro skočili v morje. Vsak s svojo brisačo – nekateri komaj čakajo na odhod.

Čas hitro teče, zgodbe pa se kar kupičijo in nabirajo. Nekatere izmed njih so težke, a danes vam želim predstaviti lepe, navdihujoče zgodbe hvaležnosti teh otrok, ki sicer prihajajo iz socialno šibkejših okolij in s seboj nosijo najrazličnejše življenjske zgodbe in preizkušnje. V pogovor se kmalu zapletem s prijetno deklico, ki mi po tihem, povsem nepričakovano, zaupa svojo zgodbo. Z mamo in sestro živijo same, saj sta se starša ločila. Živijo v majhnem stanovanju, saj si večjega ne morejo privoščiti, zato vse tri spijo na isti postelji. Dekleti sta velikokrat sami doma, saj mama cele dneve dela, da lahko plača položnice in kupi hrano. Ob koncu meseca pa včasih jedo le še ostanke in improvizirajo. Pove, da že dolgo niso bili nikjer na počitnicah ali vsaj na enodnevnem izletu na morje. Mama jima pogosto pove, da nima dovolj denarja. Tokrat pa mi deklica kar malo ponosno pove: "S sestrico svoje prihranke od rojstnih dni in od božička, ki jih prejmeva od sorodnikov in prijateljev, skrbno varčujeva, in v letošnjem poletju bomo lahko šle za en dan na morje tudi skupaj z najino mamico. Želim si, da bi tudi ona lahko plavala v morju in bi se skupaj igrale na plaži." 

V deklici začutim močno željo, da bi lahko izkušnjo kopanja v morju delila tudi z mamo, da bi te prelepe spomine, ki jih zdaj ustvarja sama, v družbi novih prijateljev, delila tudi z njo in s sestrico, ki ju ima izredno rada.

Polna vtisov in zgodb se počasi odpravim proti domu, a moje misli švigajo sem in tja, ko razmišljam in premlevam slišane zgodbe.

"Jaz na vsakem taboru uživam. Športne dejavnosti so mi najbolj všeč, pa tudi ustvarjanje in sprehodi v naravo. Prijateljem vedno govorim, da je tam eno veselje, zabava in prijateljstvo. Vedno z veseljem grem na tabor, to je moj sanjski kraj. Zelo rad spoznavam druge otroke, prvi stopim do njih, jih ogovorim, z enim sem se še posebej dobro ujel. Na taboru ne pogrešam nič posebnega, sem popolnoma zadovoljen. Upam, da bom še kdaj šel na počitnice in se družil s prijatelji. Najbolj mi je v spominu ostalo spoznavanje dobrih prijateljev."

Ob misli na tega fanta ponovno dobim tisti topel občutek, počitnice na morju so njegov sanjski kraj. Misija dosežena! To so besede in občutki, ob katerih težko ostaneš ravnodušen. Deček je bil tako hvaležen, da lahko preživi teden počitnic na morju, da bi vam težko z besedami opisala to veselje in zavzetost, s katero mi je pripovedoval. In zagotovo ni edini, ki se ima na počitnicah lepo, to je le še en dokaz, kako preprosti in iskreni znajo biti otroci, predvsem pa hvaležni.

Otroci že med kolonijami in tudi potem, ko pridejo domov, pogosto želijo svojo hvaležnost deliti z nami, ki smo jim počitnice omogočili. Starši se nam in donatorjem želijo zahvaliti, ker smo njihovim otrokom podarili možnost, da doživijo brezskrbne počitnice, njim pa olajšali stisko, kam z otrokom, ko so sami v službi. Tako dobimo veliko sporočilc otrok in njihovih staršev, ob katerih se nam vsake toliko zarosi tudi oko.

"Na taboru sem bil zelo vesel, saj se je veliko dogajalo. Vedno je veliko plesa, glasbe, petja in ročnega ustvarjanja. Najbolj mi je bilo všeč, da smo šli na pohod in imeli piknik na travniku, zvečer pa imeli nočni disko. Spoznal sem veliko novih prijateljev in na taboru ne bi čisto nič spremenil!"