Zakaj imamo premalo neprofitnih stanovanj?

Številke kažejo, da bi v državi nujno potrebovali več neprofitnih stanovanj. Večjih premikov v zadnjem desetletju kljub temu na tem področju ni bilo. V Ljubljani je na zadnjem razpisu za 280 stanovanjskih enot kandidiralo kar 3129 prosilcev. "To ni niti 9-odstotni izplen glede na število prosilcev," ne skriva nizkega odstotka ugodno rešenih prošenj direktor Javnega stanovanjskega sklada Sašo Rink, ki dodaja: "Kar se tiče potreb, bi po moji oceni ta hip potrebovali vsaj še enkrat toliko stanovanj, da bi zadostili potrebam v prestolnici." Akutnega primanjkljaja stanovanj, pa nimajo le v Ljubljani. 

Podobno je v našem drugem največjem mestu. V Javnem medobčinskem skladu Maribor imajo v lasti 1867 neprofitnih stanovanj, večina je ta trenutek zasedenih – 1747: "Okvirno 70 stanovanj je v obnovi ali pa so predvidena za obnovo, okvirno 50 stanovanj pa je bodisi neprimernih za bivanje bodisi so nerentabilna in bodo uvrščena v program prodaje po javni dražbi," navajajo v Javnem medobčinskem skladu Maribor. Zadnji razpis, ki je bil objavljen oktobra 2018 še ni zaključen, a odstotki rešenih prošenj kažejo podobno sliko kot v Ljubljani. Na zadnjem zaključenem razpisu leta 2017 se je tako prijavilo 855 prosilcev, pri čemer je bilo 729 upravičenih. Dodelili pa so le 68 stanovanj, kar predstavlja 9,3 odstotka vseh prosilcev (podatki so bili zbrani na dan 20. 1. 2019, pri čemer se z dodelitvami nadaljuje, v kolikor je na voljo razpoložljivo stanovanje). Število rešenih prošenj v Mariboru sicer močno niha, daleč najnižji odstotek rešenih primerov so imeli leta 2004, ko so oddali le 9 stanovanj, kar je pomenilo le 2,9 odstotka vseh prošenj. Dve leti kasneje pa so s 130 stanovanji odgovorili na potrebe 28,2 odstotka vseh upravičenih prosilcev. 

V oči bode podatek, da imajo Celjani na voljo več neprofitnih stanovanj in bivalnih enot, kot je teh trenutno skupno v Mariboru. S stanovanji upravlja družba Nepremičnine Celje, ki ima v lasti 1978 stanovanj. Na zadnjem razpisu je bilo do stanovanja upravičenih 516 prosilcev, dodelili pa so 66 stanovanj. Kar predstavlja 12,7 odstotka rešenih primerov.

V Mestni občini Koper, ki ima v lasti vsega skupaj 557 stanovanj, od katerih je 492 neprofitnih, se je na zadnji razpis za tako imenovano listo A – kamor se uvrstijo družine oziroma prosilci v socilani stiski – prijavilo 706 posameznikov. Na dokončno prednostno listo uporavičenih, ki so jo objavili junija 2018 pa se je zvrstilo kar 585 prosilcev. In izplen? Do sedaj je bilo v najem dodeljenih le 41 neprofitnih stanovanj.

V Mariboru vse manj in manj stanovanj

Nabor stanovanj v Mariboru se celo krči, saj Sklad svoja stanovanja prodaja. Razlogov je več. Ta trenutek ima JMSS Maribor približno polovico manj sredstev kot leta 2003. Svojega delovanja in investicij ne financirajo iz proračunov občin ustanoviteljic, "ampak izključno iz lastnih sredstev, to je v pretežni meri s prejetimi neprofitnimi najemninami, ki se niso valorizirale že od leta 2003". Ob tem izpostavljajo, da dodatno finančno breme zanje predstavlja zakonsko določilo, ki v primeru, da najemnik stanovanjskih stroškov ne plačuje, določeno odgovornost nalaga lastniku stanovanja. 

V zadnjih letih opažajo tudi porast najemnikov v postopku osebnega stečaja: "JMSS Maribor je bil primoran v zadnjih dveh letih iz naslova pravnomočnega odpusta dolga v postopku osebnega stečaja odpisati terjatve v skupni višini 618.172 evrov." Dodatnih 89.688 evrov pa so odpisali po smrti tistih najemnikov, ki niso zapustili premoženja. Ker ob tem prihodki od najemnin ne pokrivajo stroškov delovanja sklada, v Mariboru celo prodajajo lastne nepremičnine in s tem zmanjšujejo fond dostopnih stanovanj socialno ogroženim družinam in posameznikom, ki bi nujno potrebovali tovrstno pomoč.

Neaktivnost politike ima resne posledice

Po mnenju direktorja JSS Mestne občine Ljubljana Saša Rinka, je mogoče ta  primanjkljaj javnih stanovanj rešiti le z zagotovitvijo sistemskega vira financiranja:"Imeli smo ga v bivši Jugoslaviji, kjer smo za stanovanjsko gradnjo namenjali pol odstotka s strani delodajalca, pol odstotka pa s strani delojamalca. Tak sistem že stoletje obstaja v Avstriji. Vsi se zgledujemo po Dunaju in se sprašujemo, zakaj ne moremo prevzeti njihovega modela in prav tu tiči ta vztrok. Dunaj je v letu 2017 od 577 milijonov evrov, ki jih je namenil za stanovanjsko gradnjo, 400 milijonov dobil od države."

"V tokratni koalicijski pogodbi je sicer zapisano, da bo zagotovljenega 0,4 odstotka BDP za stanovanjsko politiko. S tem bi se približali 180 milijonom evrov, kar so že relativno dostojna sredstva." In glede na to, da je stanovanjska politika ena temeljnih politik države, verjame, da bi morali najti nek davčni vir financiranja, da bi na dolgi rok le uredili to področje, na katerem temelji zdrava družba.