Zaradi neurejene preživnine so ji kazensko izbrisali mladoletnega sina

Višje cene položnic za ogrevanje, podražitve pogonskih goriv, vse dražja hrana. To je realnost, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. In medtem ko se vse draži, se nekateri soočajo še z drugimi težavami, ki bi jim lahko bile prihranjene. Med takimi je tudi mlada mamica z dvema mladoletnima otrokoma. In težava? Neurejena preživnina in z njo povezani nižji dodatki in višje položnice za vrtec.

Mlada mamica nam je povedala, da ima s prvim partnerjem, s katerim sta bila skupaj 12 let, sina, ki bo kmalu dopolnil 16 let. Ko sta se pred nekaj leti razšla, je partner odšel v tujino. Dogovorila sta se, da bo za sina plačeval preživnino, a tega uradno nista nikjer podpisala, saj naj bi jima uslužbenka na CSD dejala, da jima, ker nista imela skupnega premoženja ali lastništva in sta bila v zunajzakonski zvezi, ni treba podpisati ničesar. Pet let je bilo vse normalno, je pojasnila. Oče je za sina plačeval preživnino, ko jo je lahko, glede na svoje prihodke pa je prejemala dodatke in imela tudi znižano plačilo za vrtec za mlajšo hčerko. 

Hčerko ima z drugim partnerjem, ki je bil ves čas njune zveze nezaposlen. Ko pa sta se s hčerinim očetom pred kratkim razšla, pa se je vse zapleto, je pojasnila. Glede urejanja preživnine sta z zadnjim partnerjem odšla na sodišče, tudi zato, ker je bil nasilen, postopki pa še trajajo, tako da preživnine za hčerko še nima urejene. Zdaj pa so na CSD na novo preračunali tudi vse prihodke, pri čemer pa so starejšega sina iz izračuna izvzeli, posledično pa je mama padla v višji razred in tako zdaj prejema manj dodatkov, hkrati pa plačuje več za hčerin vrtec. "Namesto 40 evrov moram zdaj za vrtec plačevati 150 evrov. Pa sem sama, prej sem imela partnerja. Pa vzeli so mi tudi 100 evrov dodatkov, zato ker nimam urejene preživnine za starejšega sina," pravi mama in dodaja: "Manj ko imaš, več ti vzamejo."

In zakaj je tako? Kot pojasnjuje Tjaša Tomazin Raspotnik, ki ponuja brezplačno pravno pomoč v projektu Veriga dobrih ljudi, gre za neke vrste kaznovanje, s katerim želijo preprečiti izkoriščanje sistema. Preživnina mora biti namreč urejena oziroma določena s sodno odločbo. Šele nato se lahko, če ni plačana, vloži izvršba. V omenjenem primeru CSD, ker preživnina na sodišču sploh ni določena, šteje, da je starejši sin zaradi svoje krivde brez določenega dohodka, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in zato ga kazensko ne upoštevajo kot družinskega člana. Pravice iz javnih sredstev pa se izračunavajo tako, da se najprej seštejejo vsi dohodki, to se nato deli z meseci v letu in nato še s številom družinskih članov. Tako se dobi povprečni dohodek na družinskega člana. V omenjenem primeru pa pri izračunu upoštevajo sinove prihodke, torej delo prek študentskega servisa, ne upoštevajo pa ga kot družinskega člana; namesto da bi prihodke delili s tremi družinskimi člani, jih torej delijo le z dvema. Posledično je ugotovljen višji dohodek na družinskega člana, to pa je družino uvrstilo v višji dohodkovni razred od tistega, v katerem bi bila, če bi upoštevali realno stanje.

Tomazin Raspotnikova pojasnjuje, da gre za določen člen v zakonu, ki je namenjen temu, da določeni ljudje ne bi izigravali sistema. "Imeli smo primer, ko je imel oče svoj d. o. o., a si ni izplačeval plače, ker naj podjetje ne bi imelo dovolj dobička. Hkrati pa ga deset let tudi ni zaprl, zato je bilo očitno, da od njega nekako živi. Očeta tako pri izračunu niso upoštevali, so pa upoštevali njegove dohodke, kazensko," je razložila. Gre za tiste tipične primere, ko nekdo dela na črno in za katere pravijo, da ti pa res ne bi smeli prejemati denarne socialne pomoči. Ko ima nekdo s. p. in nima prihodkov, hkrati pa se vozi z dragim avtomobilom in živi na veliki nogi. "Ampak v takih primerih, ne vem, če sem videla enkrat, da se je ta člen uporabil, medtem pa vidim velikokrat, da to določbo uporabijo pri takšnih ljudeh, ki dejansko nimajo," pojasnjuje. 

V zadnjem času opaža, da je kar nekaj takih primerov, le peščica pa se jih ugodno reši. Tudi zato, ker je pri preživnini določeno, da če je sodno določena, se lahko dokaže, da se je ne prejema in se je nato tudi ne upošteva kot dohodek. Neprejemanje preživnine pa se izkaže predvsem, tako piše v zakonu, pojasnjuje, z vloženim predlogom za izvršbo ali začetim postopkom izvršbe v tujini. "Piše predvsem s tem, ne pa izključno s tem. In če na CSD vedo, da oče živi v tujini, nima nobenih prihodkov, ali živi tukaj in prejema denarno socialno pomoč, nima ne avta, ne nepremičnine, nič, kar bi se mu dalo vzeti, je potem iz samega vidika izvršbe nesmiselno vlagati izvršbo, ker gre samo za administracijo, ni pa nobene koristi," pojasnjuje. 

Pravnica zato meni, da bi lahko CSD na druge načine urejal primere neurejene preživnine, saj so razlogi staršev, ki preživnine ne uredijo, različni. Velikokrat mama ali oče ne vloži vloge za preživnine zaradi nasilja bivšega partnerja, saj ima pred njim zdaj mir, če pa bi to storil, se boji, da bi se nasilje lahko vrnilo. Velikokrat pa starši, navadno očetje, odidejo v tujino, kjer nato družina izgubi stike z njim, ali pa sploh nimajo dohodkov in preživnine tudi ne bi mogli plačevati.

Tomazin Raspotnikova zato predlaga, da bi CSD lahko upošteval preživnino v višini, kot je nadomestilo preživninskega sklada, da bi namreč upoštevali nek znesek – kazensko – ne pa da osebo pri izračunu kar izbrišejo kot družinskega člana. Obstaja veliko možnosti, pravi pravnica, ki bi jih lahko uporabili, da bi upoštevali realno stanje.

Sicer pa v Verigi dobrih ljudi v vsakem primeru spodbujajo starše, da uredijo preživnino, saj so otroci do nje upravičeni. Tudi če starš zdaj preživnine ne more plačevati, lahko pozneje kaj podeduje in lahko otrok to v postopku dedovanja uveljavlja kot dolg do dediščine. In če bi imel starš veliko drugih dolgov, se potem večji delež zapuščine podeduje, ker ima tudi dedič dolg, še pravi Tomazin Raspotnikova. "Ljudem je treba na drugačen način pomagati, ne da se jih kaznuje," dodaja.