Zbežala pred nasiljem, zdaj se bori z birokracijo

Mlada ženska, mamica dveletnega fantka, je pred nasiljem pobegnila v varno hišo. Kot pravi, jo je partner želel zadaviti, ker je mislil, da želi odpeljati njunega otroka. Krive so bile tudi droge, pravi 30-letna mamica. Ko je zbežala v varno hišo, je zbežala tudi iz kraja, kjer je živela. Pol leta sta bila s sinom v varni hiši, nato je našla enosobno stanovanje, kjer prebivata zdaj. Ona ima službo, deček obiskuje vrtec. Za najemnino in stroške, povezane s stanovanjem, mesečno porabita 380 evrov, za ostale položnice odštejeta še okoli 500 evrov. Mama na mesec zasluži 800 evrov, zraven dobi še 60 evrov otroškega dodatka. Ko vse poplačata, jima za hrano ne ostane praktično nič. Za pomoč pri plačilu položnic je zaprosila Rdeči križ in ZPM Moste - Polje, a to so kratkotrajne rešitve, se zaveda.

Zato se je obrnila tudi na CSD, kjer je zaprosila za subvencijo najemnine. Ker je eden od pogojev za pridobitev subvencije najemnine prijava na razpis za neprofitna stanovanja, se je prijavila na razpis, ampak ne v občini stalnega prebivališča, iz katere je pobegnila, pač pa v občini, kjer s sinom prebivata zdaj. Vlogo so ji zavrnili, zato se je pritožila.

Pravnica Tjaša Razpotnik Tomažin pojasnjuje, da bi bilo treba spremeniti povezavo začasnih in stalnih prebivališč v povezavi s subvencijo najemnine in kandidiranja za neprofitna stanovanja, saj imajo najemniki, kljub zakonskim določbam države, da stalno prebivališče prijavijo tam, kjer dejansko prebivajo, težave zaradi nasprotovanja najemodajalcev. Ti namreč ne želijo, da oseba, ki prebiva v njihovem stanovanju, tu prijavi stalno prebivališče. Eden od razlogov je ta, da se bojijo, da bi v njihovo stanovanje prišli rubežniki, čeprav se rubež premičnin uporablja tam, kjer lahko najdejo dolžnikove stvari, torej lahko rubežnik pride tudi tja, kjer dolžnik ne prebiva. Stanodajalci se bojijo tudi, da se po prenehanju najemne pogodbe najemnika ne bodo mogli znebiti. A dejstvo je, pojasnjuje pravnica, da četudi najemnik nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, ali četudi nekdo nima najemne pogodbe, a v stanovanju živi, ga ne more stanodajalec kar 'spoditi' ven. Treba je namreč sprožiti sodni postopek in vložiti tožbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, kar pa je neodvisno od prijave stalnega ali začasnega prebivališča.

Za pridobitev neprofitnega stanovanja lahko prosilec kandidira le v tisti občini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. In če tega ne more prijaviti v kraju, kjer dejansko prebiva, nastane težava. V kraj stalnega prebivališča, kjer kandidira za neprofitno stanovanje, se bo težko preselil, če so njegovo življenje, služba in šola otrok skoncentrirani v kraju, kjer živi sedaj. Zato se nekateri na razpis za neprofitno stanovanje prijavijo v kraju začasnega prebivališča, ampak potem niso uvrščeni na prednostno listo, ker ne izpolnjujejo osnovnih pogojev. Tukaj pa nastane težava, ker mislijo, da če niso uvrščeni na prednostno listo, to pomeni, da so upravičeni do subvencije. Na CSD, kamor morajo vložiti vlogo, pa jim povedo, da niso upravičeni do subvencije najemnine, ker niso vložili prošnje v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, pojasnjuje Razpotnik Tomažinova in dodaja, da je prosilec za subvencijo najemnine do slednje direktno upravičen le v primeru, če občina nima neprofitnih stanovanj, sicer mora vedno najprej kandidirati za neprofitno stanovanje in biti uvrščen na prednostno listo.

In tu se začaran krog ponovi, saj lahko za neprofitno stanovanje kandidira le v občini stalnega prebivališča. In če ga tam dobi, vendar ga zavrne, ker ga ne more sprejeti, saj ima službo v kraju začasnega prebivališča, otrok pa tam hodi v šolo, izgubi upravičenost do subvencije v kraju, kjer dejansko prebiva.

To se je zgodilo tudi gospe, ki ima začasno prebivališče prijavljeno na podlagi najemne pogodbe v enem kraju, najemodajalka pa nasprotuje prijavi stalnega prebivališča na tem naslovu. In čeprav najemnica ve, da bi lahko samo na podlagi najemne pogodbe prijavila stalno prebivališče, se to boji storiti, saj ima najemno pogodbo za določen čas in ne želi, da bi ji najemodajalka pogodbo prekinila, če bi ravnala samovoljno.

V občini, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, je kandidirala za neprofitno stanovanje in se uvrstila na prednostno listo, dobila je celo stanovanje, a ga je morala zavrniti, saj je od njenega trenutnega kraja bivanja, kjer ima službo, otrok pa šolo, zelo oddaljeno. Ko je v občini, kjer ima prijavljeno začasno prebivališče, vložila vlogo za subvencijo najemnine, so ji to zavrnili, ker je zavrnila neprofitno stanovanje. Prihodkov ima 360 evrov, za najemnino plačuje 250 evrov. Za preživljanje nje in sina ji tako ostane 110 evrov. Če bo ostala tukaj, kjer je, in ne bo uredila stalnega prebivališča, oziroma če ne bo sprejela neprofitnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, če bo spet kandidirala in bo do njega upravičena, nikoli ne bo mogla pridobiti subvencije najemnine.

Stanovanjska problematika za najemnike neprofitnih in tržnih stanovanj v Sloveniji ostaja izredno pereča. Kot pojasnjuje pravnica Nina Zidar Klemenčič, se Slovenija sooča s pomanjkanjem nacionalnega stanovanjskega programa, ki bi omogočal reševanje stanovanjskih stisk za socialno najbolj ogrožene družine, torej tiste družine, pri katerih niti srednje niti dolgoročno ni mogoče pričakovati, da bodo sposobne same kriti stroške bivanja v neprofitnih najemnih stanovanjih.

Vlada sicer v javno obravnavo daje predlog stanovanjskega zakona, ki sicer naslavlja problem pomanjkanja neprofitnih najemnih stanovanj, na žalost pa popolnoma izpušča problematiko tako imenovanih čistih stanovanj, ki bi jih bilo nujno treba vključiti v strategijo urejanja stanovanjske problematike v Sloveniji, pojasnjuje.

Samo v Ljubljani namreč primanjkuje najmanj 4000 neprofitnih stanovanj. V preteklih letih je bil uspeh 10-odstoten, kar pomeni, da je vsak deseti prišel do enote, na zadnjem, 18. razpisu javnega stanovanjskega sklada MOL, pa so za razpisanih 150 enot prejeli 3334 prošenj, kar pomeni, da je bil uspeh manj kot 5-odstoten, pojasni Sašo Rink, direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada.

Država je sicer v torek začela sestavljati, po besedah okoljskega ministra Simona Zajca, kamen v mozaiku nove stanovanjske politike, s čimer naj bi zagotovili najemniška stanovanja in uredili najemniški trg. S postavitvijo temeljnega kamna soseske Novo Brdo je Stanovanjski sklad RS namreč začel gradnjo 498 javnih najemnih stanovanj v soseski Novo Brdo v Ljubljani. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva v letu 2021, kar je del od 1500 najemnih stanovanj, ki jih sklad ali gradi ali kupuje in predstavljajo prvo stopnico do cilja 10.000 novih stanovanj.