Zdravje v Sloveniji: revnejši umirajo prej

"Absolutno nobenega dvoma ni, da revščina vpliva na zdravje," pravi specialistka socialne medicine Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Praktično brez izjeme so kazalniki dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, pa tudi zdravstveni izvidi slabši, čim slabši je posameznikov položaj." Podatek, s pomočjo katerega strokovnjaki na NIJZ ugotavljajo povezavo med revščino in zdravjem, je izobrazba. Raziskave namreč kažejo, da je stopnja izobrazbe dovolj dober pokazatelj posameznikovega ekonomskega položaja. Podatki o izobrazbeni strukturi prebivalcev v Sloveniji pa se v veliki meri pokrivajo s podatki, ki prikazujejo zdravje.

Zelo velike razlike v večini kazalnikov najdemo med Prekmurjem in Gorenjsko. V Prekmurju je največja stopnja prejemnikov zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, pa tudi najvišja stopnja sprejemov v bolnišnico zaradi možganske kapi. Na Gorenjskem so pri teh kazalnikih pod povprečjem Slovenije. "Že pred več desetletji je bilo ugotovljeno, da so prebivalci Prekmurja najbolj ogroženi zaradi bolezni srca in ožilja. To se je začelo preprečevati s preventivo za izboljšanje življenjskega sloga, pa tudi s čimprejšnjim zdravljenjem bolezenskih stanj, ki vodijo v življenjsko ogrožajoče spremembe. Zato je pohvalno, da v Prekmurju zdravila prejmejo vsi, ki jih zaradi svojega stanja potrebujejo. Kljub številnim aktivnostim pa bo treba še veliko narediti za spremembo načina življenja prebivalcev, predvsem prehrane in telesne aktivnosti."

Zdravje nastaja od najrosnejših obdobij življenja, že od spočetja naprej. Neenakost se tako začne že pred rojstvom otroka z življenjskimi navadami matere in njenimi izbirami. "Socialno ekonomski položaj vpliva na to, na kakšen način lahko človek izbira, ali so sploh možne izbire. Na primer ali bomo zdravo jedli, se bomo gibali, ali do nas pridejo sporočila, da je za zdravje treba skrbeti." Vse to se skozi leta življenja sešteva in končna slika se kaže v zdravju in umrljivosti v posamezni regiji.

Dejavniki, ki dokazano vplivajo na zdravje, so zelo vztrajni in jih je težko spreminjati. Na to kaže tudi velika prekomerna prehranjenost otrok in podpovprečen telesni fitnes otrok v Prekmurju, pravi Tatjana Kofol Bric: "Opozarja, da je treba razvijati nove ukrepe in preverjati, ali delujejo za zmanjšanje dejavnikov tveganja za zdravje že pri najmlajših prebivalcih."

Razlike so po svetu še večje

Enak vzorec opažajo povsod po svetu. Najnovejše poročilo ta trenutek prihaja iz Velike Britanije, kjer ugotavljajo, da je umrljivost v najbolj revnih regijah več kot dvakrat višja od najbogatejših regij. To potrjuje poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2008, ki navaja izjemno velike neenakosti med posamezniki po svetu, povsod pa dejavnik revščine izrazito oblikuje zdravje človeka: "Tveganje, da bo ženska umrla v času nosečnosti ali poroda, je na Švedskem 1:17.400, v Afganistanu pa celo 1:8. V Lesotu rojena deklica lahko pričakuje 42 let krajše življenje od vrstnice, rojene na Japonskem. Deček, rojen v revnem predelu Glasgowa, lahko pričakuje 28 let krajše življenje od tistega, ki je rojen v premožnem delu mesta (WHO, 2008)."

Več težav z duševnim zdravjem

Tudi slovenski podatki potrjujejo povezavo med socialno-ekonomskim položajem in duševnim zdravjem. Ko se združijo slabša izobrazba, brezposelnost in revščina ter skupaj ustvarijo slabe pogoje za življenje, se posledično slabša splošno počutje človeka. To pa je pomemben dejavnik tveganja za poslabšanje duševnih težav. Marjan Bilban, predstojnik Centra za medicino dela na ZVD, d. d. Ljubljana, pojasnjuje povezavo med brezposelnostjo in zdravjem: "Ljudje, ki se sramujejo brezposelnosti, težko iščejo pomoč pri svojcih, prijateljih, zdravniku ali v ustreznih zaposlitvenih inštitucijah. Tako ostanejo sami s svojo bolečino in pri njih je velika nevarnost, da postanejo depresivni, odvisni od alkohola, drog ali anksiolitikov, lahko naredijo celo samomor. V hudi stiski so podjetniki, ki propad svojega podjetja doživljajo kot lastni propad. V obup jih spravljajo še dolgovi, ki jih ne morejo poravnati. Nekateri pa krivca za izgubo službe iščejo v okolici in brezposelnost doživljajo kot veliko krivico. Pričakujejo, da bo družba poskrbela za njih in da mora nekdo plačati kazen za njihovo trpljenje. Pomoč iščejo zaradi razdražljivosti, napetosti, nespečnosti, telesnih bolečin, včasih pa želijo le mnenje za sodišče ali invalidsko komisijo."

Po podatkih, objavljenih v letošnjem poročilu NIJZ Neenakost v zdravju, so brezposelni pogosteje poročali o prisotnosti dolgotrajnih bolezni ali težav kot zaposleni. Zdravstvene težave in bolezni so bile prisotne pri 37,5 % brezposelnih in le pri 26,5 % zaposlenih. Bilban ob tem ugotavlja: "Bolniki, ki so tesnobni in depresivni tudi težko iščejo novo zaposlitev. Nimajo volje, ne energije, niti motivacije. Sposobnost za delo jim zmanjšujejo tudi nespečnost, motnje koncentracije in spomina. Lahko imajo številne telesne težave. Prepričani so, da ničesar več ne zmorejo. Bodočnost se jim zdi črna, ne vidijo rešitve, zato se jim ne zdi vredno truditi."  

Stres doseže vrh v devetem mesecu brezposelnosti

V nastanek duševnih motenj, po besedah predstojnika Zavoda za varstvo pri delu, vodita dva psihološka mehanizma. Neposredni je sama izguba zaposlitve in s tem zaslužka, kar sproži stresno situacijo, ki onemogoči zdrav življenjski slog. Drugi pa je posredni in povezan s prikritimi elementi zaposlitve. To so socialni kontakti in vezi, aktivnost, občutek smisla, dnevni urnik, status in identiteta človeka. "Dalj časa brezposelni imajo v naslednjih mesecih več epizod depresivnega razpoloženja kot tisti, ki so brezposelni le krajši čas. Distres poraste v prvem letu brezposelnosti, z vrhom v devetem mesecu, potem ko se ustali na nižji ravni v drugem in tretjem letu brezposelnosti, ter se znova poslabša, če se brezposelnost nadaljuje." Ob tem opozarja na povezavo v obratni smeri, brezposelnost je namreč pogosto posledica bolezni in ne le njen vzrok. "Ugotovljeno je bilo, da so kronični bolniki bolj podvrženi tveganju, da bodo postali brezposelni. nastane začarani krog, ko kronično bolni posameznik postane brezposeln, brezposelnost še poslabša bolezen, kar dodatno zmanjša možnosti, da bi posameznik znova našel zaposlitev." 

Veriga dobrih ljudi 

Neenakosti, ki jih povzroča revščina, si utrejo pot v vsako poro človekovega življenja, tudi v njegovo zdravje. Pot iz revščine ni enostavna, a je s povezovanjem in celostno pomočjo vsekakor mogoča in prav to je namen Verige dobrih ljudi. Da kot družba stopimo skupaj v boju proti revščini, ki je med nami, a jo pogosto spregledamo.