Le za trenutek je dedek Mraz v Kranjski Gori izgubil svoj kompas. "Ker so zvezde prekrile umetne okrasne rakete," je pojasnil. A je kmalu le našel počitniški dom, kjer že peti dan odmeva prešeren otroški smeh.
"A je tu vila Šumica?" je vprašal otroke. "Jaaaa!"
Kot se spodobi, je s seboj prinesel darila, predvsem pa dobro voljo, ki je med otroki ni manjkalo. In kjer je smeh, ni prostora za prepire. Kar otroci znajo ceniti.
Medsebojne solidarnosti, prijateljstva in odkritosti je bilo med otroki čutiti precej. Pa tudi malce žalosti, ker je bil danes njihov zadnji dan v vili Šumica. "Tu se ustvari res ena posebna energija. Nam je kar hudo, ko gremo domov," je povedala vodja tabora Mateja Andrinek.
Tudi otroci so povedali, da bodo pogrešali nova prijateljstva, ki so jih spletli tekom tedna, ter da bi še kar ostali na taboru. "Tu bi ostala še 365 dni," nam je zelo natančno zaupala ena izmed deklic, vsi pa so se strinjali, da bi tabor vsaj malce podaljšali.
Gorski zrak, brezskrbnost in nove dogodivščine imajo čudežne učinke. Tudi na ranjena srca. V Kranjski Gori so se namreč igrali, sankali, hodili, plavali. Za novo leto so bili pokonci kar do treh zjutraj, je povedala ena izmed deklic.
Okoli poldneva je sonce sijalo na kovčke, ki so bili namenjeni na različne konce Slovenije, k družinam, ki imajo dovolj, in tudi tistim, ki imajo premalo. V marsikaterem je bil spravljen spominek, pisemce ali darilce, v srcih njihovih lastnikov pa večni spomini, ki jih bodo lahko letos končno delili tudi s svojimi sošolci.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.