Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Ko so se kristjani začeli zanimati za datum njegovega rojstva, so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Tako je imela cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Na izbiro tega dneva pa naj bi po nekaterih domnevah kristjane spodbudil poganski praznik "rojstnega dneva nezmaganega sonca".
Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo še drugam in danes bi o malokaterem prazniku lahko rekli, da se je po krščanskem svetu razširil tako hitro kot prav božič. Okoli tega dneva so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu.
Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), to je vključno do nedelje Jezusovega krsta. Priprave na božič potekajo skozi ves advent, ko se verni na praznovanje Kristusovega rojstva pripravljajo skozi molitev, branje in premišljevanje božje besede. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin še vedno nastajajo božične jaslice, izrezljane iz lesa, izstrižene iz papirja ali narejene iz voska in gline.
Jaslice se po običaju postavljajo na zadnji večer pred praznikom (na t.i sveti večer) in so središče božičnega razpoloženja