Okoli 3500 evrov je treba plačati za mesto v starem, majhnem in prenatrpanem čolničku, ki je edina možnost za pobeg v kraje, kjer ne strežejo po življenjih. Komur uspe na drugem koncu doseči kopno, je pravi srečnež, čeprav ga čaka še zelo trnova pot do dostojnega življenja. Takšna so pripovedovanja več tisoč migrantov, ki so skušali v preteklih letih nezakonito prestopiti mejo med Turčijo in Grčijo.
"Plujte proti lučem, tam je Evropa!"
Ena od zgodb, ki je obkrožila svet, je zgodba 17-letnega fanta iz Afganistana, ki je leta 2012 v eksploziji bombe izgubil starše in starejšo sestro. V tistem grozljivem trenutku je na svoja ramena prevzel odgovornost za svoji sestri, ki sta bili stari 16 in 15 let, in skrb za nečaka, stara 7 in 3 leta. Septembra so zbežali čez mejo v Iran, od koder so po petih mesecih pribežali v Turčijo.
Prispeli so do obalnega mesta Izmir, od koder večina beguncev začne svojo pot čez Egejsko morje. S tihotapci se je uspel dogovoriti, da jih nekako spravijo v Grčijo. Konec letošnjega februarja so jih nekega večera posadili v star gumijast čoln s 36 drugimi begunci iz Sirije, Sudana in Irana ter jim povedali, naj plujejo proti lučem. Tam naj bi bili prvi grški otoki. "Odrinili smo okoli 11.15, a otoka nismo mogli doseči. Na morju smo bili tri ure in pol, nakar nas je našel grški policijski čoln. Vkrcali smo se na njihov čoln. Zelo slabo so ravnali z nami. Tepli so nas, nam vzeli denar, mobilne telefone in oblačila. Pravzaprav so vzeli vse, kar smo imeli. Mojo sestro so pretepli tako hudo, da je bila vsa v modricah. Tam smo bili približno tri ure, okoli 6. ure zjutraj pa so nas odpeljali nazaj v turške vode. Posedli so nas nazaj v naš čoln, hkrati pa z nožem porezali eno stran plovila ter sneli motor. Tako so 42 ljudi, vključno z majhnimi otroki, pustili sredi morja," je svojo zgodbo mladenič zaupal medijem. Rešila jih je turška obalna straža, ki pa jih je nato zadrževala v centru za ilegalce, kjer so čakali na prisilno vrnitev. Omenjeni incident in nezakonito ravnanje policije in vojske so pristojni zanikali, a takšnih pričevanj je preveč, da bi bila lahko preslišana.
Poročila o tragedijah s smrtnimi žrtvami v Sredozemlju se kar vrstijo.
"Ljudje bežijo večinoma zaradi vojne. V Siriji ni varno, zato skušajo zbežati nekam, kjer bi preživeli. Prihajajo tudi iz drugih držav severne Afrike in vzhodnih držav," je o dogajanju pri "vratih Evrope" dejala Alenka Mrakovčič iz organizacije Amnesty International Slovenija. V okviru akcije Proti nasilju na mejah Evrope zbirajo podpise za peticijo, s katero bodo zahtevali bolj humano ravnanje z begunci.
"Poznam človeka, ki je zbežal iz Irana. To je storil zato, ker ni želel v vojsko. Tam je to kaznivo, zato so ga obsodili na zaporno kazen. Potoval je na vse mogoče načine," je dejala in opozorila na obvezno podkupovanje uradnikov na mejah. Kriminalne združbe, ki tihotapijo te ljudi, so po njenih besedah zelo dobro organizirane. "Izvedela sem celo to, da imajo združbe na Balkanu v svojih vrstah tuje govoreče osebe, ki svoje storitve ponujajo prebežnikom. Tako na primer tudi v balkanskih državah k skupini pristopi nekdo, ki govori somalijsko, ali pa je celo sam Somalec," pravi.
Tihotapci pobirajo bajne vsote denarja
Tihotapci od ljudi v stiski pobirajo ogromno denarja, tudi po več tisoč evrov. Pot iz Turčije v Grčijo stane na primer okoli 3500 evrov, tisti, ki potujejo iz Libije proti Italiji oziroma na Lampeduso, pa morajo po besedah naše sogovornice odšteti od dva do pet tisoč evrov. "Ta denar cela družina zbira za enega člana, ki mu nato poizkusijo omogočiti pobeg v boljše življenje. Včasih kriminalci beguncem poberejo ves denar ali pa posameznika zadržujejo, dokler ne dobijo dovolj denarja. Naložijo jih v čolne in jim pokažejo, v katero smer naj plujejo," pravi.
Ljudje jim ne pomagajo
Ko se ti begunci sredi morja znajdejo v težavah, jim ljudje pogosto ne pomagajo, četudi jih vidijo. "So neke direktive, ki določajo, da se kaznuje tistega, ki pomaga nezakonitim prebežnikom. Sama sem slišala, da je neki Grk pomagal ženski iz Somalije le toliko, da jo je peljal na letališče. Pristal je v zaporu," pojasnjuje.
Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije – Frontex nadzira te meje, a žal gre po njenih besedah evropska politika le za večji nadzor, pri čemer sodelujemo tudi mi. "Tudi Slovenija je ponudila Italiji vojaško ladjo Triglav, da bo nadzorovala, prestrezala in tudi, če bo zelo nujno, reševala begunce. Ne gre za reševanje življenj, ampak za nadzor. Takšno sporočilo prihaja iz Evrope," pravi. Ponujeno pomoč Italiji je pred časom potrdil slovenski obrambni minister Roman Jakič. Ladja bo pripravljena v drugi polovici decembra.
"Če jim uspe pripotovati, pogosto postanejo tarče rasistov"
"Odhajajo v želji, da bi našli priložnost, okolje, kjer bodo imeli možnost preživetja, dobijo pa nekaj drugega. Nobenega človeškega dostojanstva, spopadajo se z rasizmom, v družbi niso sprejeti, postopki pa trajajo neskončno dolgo. Poznam človeka, ki je iz Jemna do Švedske potoval celo leto. Pri tem so ga dvakrat deportirali nazaj, a je s svojo neskončno voljo vendarle prišel na cilj. Tam je v enem mesecu dobil status begunca, zdaj pa se veselo uči njihovega jezika, da si bo poskusil ustvariti normalno človeško življenje," pravi.
V Slovenijo je lani pribežalo približno 50 Sircev, od teh naj bi le eden dobil status begunca
"Dva milijona beguncev je zbežalo iz Sirije v okoliške države. Lani je v Evropo prišlo okoli 18.000 Sircev, v Sloveniji pa je bilo do sredine leta vloženih okoli 50 prošenj sirskih državljanov. Od teh je le eden dobil status begunca, drugi pa so dobili subsidiarno zaščito, ki je začasna. Pri slednji se begunca vrne, ko pristojni ocenijo, da so razmere v njegovi domovini dovolj varne," je pojasnila Mrakovčičeva.
Podpisi za človeško ravnanje z migranti
Amnesty International Slovenija zaradi stanja na danem področju poziva ljudi k podpisu peticije. "Peticija bo poslana grškemu ministru Nikosu Dendiasu, od katerega zahtevamo, da nemudoma ustavi prisilne vrnitve, ki se dogajajo na ozemlju med Turčijo in Grčijo, da naj se z begunci, ki prihajajo v Grčijo, ravna spoštljivo in dostojanstveno," je pojasnila vsebino peticije. Kot pravi, so postopki pogosto namenoma zelo kompleksni. "Ko pridejo v Grčijo in želijo oddati prošnjo za azil, se tam pretvarjajo, da jih ne razumejo in iščejo napake v njihovih prošnjah, ki so večinoma zavrnjene," pravi in dodaja, da skoraj vse tudi priprejo, ker so vstopili nezakonito. Po zakonodaji EU jih lahko po njenih besedah zadržujejo tudi do 18 mesecev.
Med ukrepi, ki jih predstavniki omenjene organizacije predlagajo, je pravična delitev števila beguncev, namesto krepitve nadzora pa bi morali po njihovem mnenju poskrbeti, da se begunce, ki bodo zaradi življenjske nevarnosti v vsakem primeru bežali iz domovine, ne prepusti mafijskim združbam in trgovini z ljudmi. "Morali bi jim omogočiti, da po normalni poti pridejo do Evrope, kjer lahko zaprosijo za azil," dodaja Mrakovčičeva.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.