Obseg sredstev za zdravstveno zavarovanje je v zadnjih letih iz sedmih odstotkov bruto družbenega proizvoda, ki jih predvideva nacionalni program zdravstvenega varstva, padel na 6,5 odstotka. Zaradi tega naj bi se prispevna stopnja za osnovno zdravstveno zavarovanje do leta 2004 dvigala povprečno za 0,25 odstotka na leto, poleg tega pa bo potrebno tudi varčevati, sta po končanem srečanju napovedala minister Keber in direktor ZZZS Franc Košir.
Stabilnega financiranja zdravstvenih storitev ne bo mogoče zagotoviti brez varčevalnih ukrepov, saj se stroški te dejavnosti zaradi povečevanja materialnih stroškov, cen zdravil, cen diagnostične opreme ter višanja plač stalno dvigajo. Za financiranje zdravstvene dejavnosti so neugodna tudi prizadevanja vlade za zaostajanje plač za rastjo družbenega proizvoda, saj bi to pomenilo nadaljnje zmanjševanje prispevka.
Učinkovitejšo porazdelitev sredstev želijo doseči tudi s financiranjem, ki bo vezano na bolnika in ne na storitev, kot to velja sedaj. S prerazporeditvijo finančnih sredstev od manj nujnih k nujnejšim programom naj bi bila prizadeta predvsem zdraviliško zdravljenje ter nenujni prevozi z reševalnimi vozili. Nadzorovali bodo tudi predpisovanje zdravil ter napotitve k specialistom, saj je nedavna raziskava pokazala, da pri tem tretjina splošnih zdravnikov odstopa od povprečja, sta povedala Keber in Košir.
