Kaj bi vlada storila z DDV? Višjo stopnjo bi obdavčili za dve odstotni točki (z 20 odstotkov na 22), nižjo pa za eno (z 8,5 odstotka na 9,5). Do končnega dogovora glede tega vprašanja bo sicer še treba počakati.
Koalicija je enotna in podpira ukrepe, ki jih je pripravila vlada, je po današnjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju dejala premierka Alenka Bratušek. Program stabilnosti bo do četrtka oz. najpozneje do petka še dopolnjen in pripravljen, je dodala. Ukrepe bodo predstavili po sprejemu na vladi. Bratuškova je povedala, da so imeli poslanci več vprašanj in pobud, kar kaže, da jih stvari zanimajo in da so pripravljeni s konstruktivnimi predlogi določene stvari še izboljševati.
Program ukrepov bodo v sredo predstavili socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), za isti dan je predviden sestanek z opozicijo. Premierka je dejala, da bo program po seji ESS verjetno deležen še manjših popravkov, da pa bo smer programa takšna, kot so jo zastavili.
Kaj je zapisano v delovnih različicah?
Kot je razvidno iz delovnih različic osnutkov programa stabilnosti, bosta na strani prihodkov najpomembnejša dva trajna ukrepa: zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za dve odstotni točki (na 22 odstotkov) ter znižane stopnje za eno odstotno točko (na 9,5 odstotkov), za katero vlada skupni javnofinančni učinek na letni ravni ocenjuje na okoli 250 milijonov evrov, in spremembe sistema obdavčitve nepremičnin.
Sprememba stopnje DDV bi v veljavo stopila z januarjem prihodnje leto, pri spremembah sistema davka na nepremičnine pa se po eni od delovnih verzij uveljavitev načrtuje prav tako v tem obdobju, a druga verzija predvideva uveljavitev 1. januarja 2015.
Uvedli bi začasni krizni davek
Vlada pripravlja tudi ukrep začasne narave, ki bi začel veljati že sredi letošnjega leta. Za obdobje enega leta in pol bi uvedli krizni davek na dohodke fizičnih oseb, ki naj bi bil oblikovan tako, da ne bo povečal skupne davčne obremenitve za delodajalce, ampak zmanjšal razpoložljivi dohodek posameznikov. Letni učinek tega davka vlada ocenjuje na 300 milijonov evrov.
V osnutku je predvidena tudi zaustavitev lani sprejetega postopnega zniževanja davka od dohodka pravnih oseb, in sicer na trenutnih 17 odstotkih. Ta davek bi se moral namreč znižati tudi v letih 2014 in 2015, ko naj bi dosegel 15 odstotkov.
Brez uvedbe opisanih sprememb bi delež prihodkov v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) z lanskih 44,8 odstotka v letu 2016 padel na 44 odstotkov, kar bi pomenilo za okoli 1,3 odstotka BDP večji primanjkljaj države v letih 2014 in 2016.
Sredi letošnjega leta se predvideva uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk in davka na porabo brezalkoholnih sladkih pijač ter povišanje sodnih taks.
Terminski plan uvedbe novih davčnih obremenitev (spremembe DDV, uveljavitev novega davka na nepremičnine in uvedba protikriznega davka na dohodke fizičnih oseb) bi vlada določila po posvetovanju s socialnimi partnerji.
Pri tem vlada zasleduje cilj, da se ukrepi sprejmejo čim prej, uvajajo pa se postopno, tako da bo pobiranje novih dajatev lahko učinkovito in da bodo nove obremenitve imele čim manjši možni negativni vpliv na vnovičen zagon gospodarske rasti. Terminski plan uvedbe teh obremenitev je odvisen tudi od učinkovitosti ukrepanja na strani javnofinančnih izdatkov, piše v osnutku.
Kaj sta glavna cilja?
Glavna cilja programa sta vzpostavitev pogojev za pospešitev gospodarske rasti, ki vključuje tudi ukrepe za stabilizacijo bančnega sektorja, ter nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. Cilj fiskalne politike v tem obdobju je strukturno izravnan saldo do leta 2017, kar bo omogočilo tudi znižanje primanjkljaja države pod mejo tri odstotke BDP do leta 2015, in stabilizacija dolga države blizu referenčne meje 60 odstotkov BDP.
Kako bi spodbudili gospodarsko rast?
Ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti naj bi temeljili na krepitvi stabilnosti bank ter razdolževanju in prestrukturiranju podjetij. Ključna ukrepa za izboljšanje pogojev financiranja bosta prenos slabih terjatev na slabo banko in zagotavljanje kapitalske ustreznosti na ravni, primerljivi s povprečjem EU. Za neposredno dokapitalizacijo bank – poleg že izvedenih dokapitalizacij v višini 420 milijonov evrov – pa bo po ocenah letos potrebnih 900 milijonov evrov. Dokapitalizacije bodo po oceni vlade potrebne do konca julija, javnofinačni primanjkljaj pa bodo zvišale na 7,8 odstotka BDP. Poleg dokapitalizacij bo slaba banka prevzela za štiri milijarde evrov slabih terjatev.
Vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja je predvideno razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Razdolževanje naj bi omogočili novela insolvenčnega zakona in nov zakon o sistemski razdolžitvi, selektivni ukrepi prek DUTB in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom ter zagotavljanje svežega kapitala s strani zasebnega sektorja s postopki privatizacije.
Poleg tega naj bi izboljšali upravljanje podjetij v državni lasti, še pred poletjem pa naj bi se začeli konkretni postopki privatizacij. Kot izhaja iz osnutka nacionalnega reformnega programa, bo vlada prvi nabor podjetij za privatizacijo pripravila še ta mesec in ga posredovala v potrditev DZ.
Program stabilnosti predvideva tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo.
Ukrepi v tem programu, skupaj s kriznim davkom, predstavljajo prvi ukrep, vlada pa naj bi do konca leta predstavila drugi paket ukrepov, ki naj bi bili trajne narave in katerih finančni učinek bi nadomestil krizni davek.
Na strani odhodkov je predvideno nadaljevanje omejevanja izdatkov za plače v javnem sektorju, ki poleg že sprejetih ukrepov zahtevajo tudi nove ukrepe, o katerih se vlada pogaja s sindikati in ki naj bi učinkovali že letos.
Poleg omejevalne politike kadrovanja načrtuje dodatne ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih (javni zavodi, skladi, agencije).
Vlada napoveduje tudi nadaljevanje ukrepov za omejevanje izdatkov za pokojnine (že uveljavljeno znižanje dodatka za rekreacijo, zamrznitev usklajevanja pokojnin) in restriktivno politiko na področju socialnih transferjev, ki naj bi zajemala predvsem omejevanje višine nekaterih denarnih nadomestil.
Predlog za dvig DDV po mnenju Bogoviča antisocialen ukrep
Predlog dviga DDV, o katerem je danes razpravljala koalicija, je po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča antisocialen ukrep. Glede predloga za uvedbo kriznega davka pa je izpostavil, da je slovensko gospodarstvo ceno krize že plačalo, v veliki meri je svoje plače tudi že prilagodilo kriznim časom.
Žal je najprej prišel na vrsto najbolj lahkoten ukrep, tisti z nižjimi prejemki pa bi ceno tega ukrepa bolj plačali, je Bogovič dejal glede predloga za dvig DDV. Izkušnje drugih držav po njegovem mnenju tudi kažejo, da je neto izplen tega ukrepa bistveno manjši, kot pa je videti na prvi pogled.
Vlada s predlogom za uvedbo kriznega davka po Bogovičevi oceni "prihaja z davkom na gospodarstvo, ki je, kar zadeva delo, že med najbolj obdavčenimi na svetu". Po drugi strani pa vlada nima poguma spoprijeti se z javno porabo, je dejal predsednik SLS. Sam zato meni, da gre zadeva v napačno smer.
KOMENTARJI (2128)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.