Usklajevanje programa ni potekalo brez zapletov. Težave so nastale pri razpravi o predkupni pravici ključnega investitorja v NLB. Predvsem zato, ker je vlada v prvotnem predlogu omogočala tako imenovano "kol opcijo". Partnerju, ki bi v prvem delu prodaje odkupil zadosten delež banke, bi vlada pozneje prodala večinski delež banke. S tem bi tujim bankam pravzaprav omogočila nakup Nove ljubljanske banke. Tega v novem predlogu privatizacije ni več. Partner je po novem omejen s tretjinskim deležem. S takšnim predlogom so se strinjale vse stranke vladajoče koalicije.
Po besedah bivšega guvernerja Banke Slovenija Franceta Arharja pa je pri načrtovani privatizaciji Nove ljubljanske banke - o programu privatizacije obeh državnih bank naj bi danes odločala vlada - zelo pomembno komu bo ponujena privatizacija, saj gre pri tem za največjo banko v Sloveniji, banko, ki ima največji tržni delež. "Če ob tem vemo tudi, da je želja Slovenije, da v naslednjih letih v procesu pridruževanja naredi še nekaj na področju denarne politike je izrednega pomena, kako se bo ta banka prilagodila novim razmeram na trgu in konkurenci in kakšen partner bo centralni banki," je Arhar povedal za sredine Odmeve. Arhar sicer meni, da bi v trenutku, ko proces približevanja EU in še posebej evropski denarni uniji ni končan, morala ena banka ostati v večinski slovenski lasti.
Med strateškimi partnerji bi moral biti nekdo, ki pozna bančni posel,"kajti lastnik mora biti korektor upravi in mora biti kontrola upravi," je med drugim poudaril Arhar, ki meni tudi, da Slovenija kot majhno gospodarstvo potrebuje nacionalni steber, kot je banka v večinski domači lasti.
Sedanjo strukturo, država ima v lasti 83-odstotni delež, po pet odstotna lastnika sta kapitalska in slovenska odškodninska družba, sedem odstotkov pa imajo v lasti drugi delničarji, naj bi povsem spremenili do konca marca 2002.
Pri NKBM, ki je sedaj v 90-odstotni lasti države, naj bi do spremembe v lastništvu prišlo še letos. Država je strateškemu investitorju pripravljena prodati eno manj kot 65 odstotkov delnic NKBM. Da se mu bo država odločila prodati večinski delež v NKBM, bo poleg finančne moči, ustreznih izkušenj ter konsistentnega poslovnega načrta odločujoča tudi njegova zaveza k stabilnosti naložbe v Sloveniji in k temu, da bo banka ostala samostojna pravna oseba.
Država namerava NLB in NKBM z njuno prodajo zagotoviti večjo učinkovitost in konkurenčnost, sebi pa čim višjo kupnino za zmanjšanje javnega dolga. S tem, ko bo sprva obdržala več kot četrtinski delež v obeh bankah, si bo država zagotovila veto pri odločanju o vseh pomembnejših korporacijskih odločitvah (sprememba statuta, združitev in podobno). S takim deležem si država obeta, da bo lahko v prvih dveh do treh letih po privatizaciji na najbolj učinkovit način zagotovila, da bo ključni investitor izpolnil vse obveznosti v zvezi s strategijo razvoja banke.
