Jabolko spora vlade in opozicije: obvezna božičnica in razbremenitve plač

Slovenska politika se te dni intenzivno sprašuje o prihodnosti in višini obvezne božičnice, pri kateri vztraja predsednik vlade Robert Golob. Čeprav sindikati pričakujejo, da bo božičnica izplačana že letos, delodajalci opozarjajo, da bi se morali o njeni višini dogovoriti na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Vlada v predlogu navaja tri možna izhodišča: 319, 639 ali 1278 evrov božičnice. Medtem ko Golobova koalicija podpira obvezno uvedbo, v opozicijski SDS podpirajo izplačilo, a menijo, da ta ne bi smela biti obvezna. Predstavili so tudi svoj predlog celovite davčne razbremenitve vseh zaposlenih, temelječ na sistemu olajšav, podobnemu tistemu iz časa prejšnje vlade, ki ga je aktualna razveljavila.

Poslanka SDS, Suzana Lep Šimenko, je v razpravi ostro kritizirala obvezno naravo božičnice, poudarjajoč, da ta ukrep ni dejanska razbremenitev plač, temveč predstavlja novo obremenitev za številna podjetja. "Božičnica pa ni nobena razbremenitev in v bistvu pomeni zgolj nek nov davek za tiste, ki si božičnice ne morejo privoščiti. Govorimo o gospodarstvu," je dejala. Pojasnila je, da so podjetja, ki si lahko privoščijo izplačilo tako imenovane 14. plače, to storila že doslej. Za tista, ki se že sedaj težko preživljajo – teh je po njenem mnenju v zadnjih letih vse več – pa obvezna božičnica pomeni velik problem in dodatno obdavčitev, ki bi lahko resno vplivala na njihovo poslovanje.

Na trditev o božičnici kot novem davku je ostro odgovoril Jani Prednik, poslanec vladne Socialnih demokratov (SD), in dejal, da Socialni demokrati absolutno podpirajo obvezno božičnico. Vztraja pri tem, da bi uvedba obvezne božičnice prinesla le koristi in nikakršnih davčnih obremenitev za podjetja in zaposlene. Po njegovih besedah gre za ukrep, ki je usmerjen naravnost v izboljšanje materialnega položaja prebivalstva. Poudaril je, da SDS uporablja napačno konotacijo izraza 'nov davek', saj ta v primeru božičnice ne pomeni odliva denarja v državno blagajno, temveč neposredno v denarnice delavcev, kar je tudi v interesu socialne politike SD. "Bi ta davek pomenil samo več denarja v žepih ljudi. To pomeni, da bi ta davek namesto v državi šel direktno ljudem," je bil jasen Prednik.

SDS kot alternativo vladni obvezni božičnici predlaga celovito davčno razbremenitev vseh zaposlenih, ki bi temeljila na postopnem dvigu splošne dohodninske olajšave. Njihov predlog določa, da bi se splošna dohodninska olajšava v prihodnjem letu (2026) dvignila na 8.000 evrov, leto zatem (2027) na 9.000 evrov, od leta 2028 naprej pa na zajetnih 10.000 evrov. Takšne spremembe bi imele merljive učinke na višino neto prejemkov. Oseba z minimalno plačo bi v prihodnjem letu prejela 438 evrov neto več, tista s povprečno plačo 854 evrov letno več, z dvakratnikom povprečne plače pa kar 1337 evrov več. S končnim predlogom, ko bi splošna olajšava dosegla 10.000 evrov, bi zaposleni z minimalno plačo pridobili 758 evrov neto več letno, s povprečno plačo 1374 evrov, tisti z dvakratnikom povprečne plače pa skoraj 2000 evrov letno več. Po mnenju SDS to predstavlja dejansko in trajno razbremenitev za zaposlene, za razliko od enkratne božičnice.

Zanimiv preobrat je predstavil poslanec Jani Prednik, ki je priznal, da so v SD ugotovili, da je SDS-ov davčni zakon, ki ga je Golobova koalicija predhodno razveljavila, dejansko šel v pravo smer. Pojasnil je, da bi se Socialni demokrati sedaj, če bi ponovno glasovali o razveljavitvi zakona o dohodnini prejšnje vlade, ravnali drugače. To pomeni, da bi verjetno zakona ne razveljavili. "Zato, ker smo kasneje dejansko ugotovili, da je šel zakon v pravo smer, da je to na neki način pomenilo, da bi ljudem ostalo več, državna blagajna pa ne bi utrpela takšne škode, kakršne so kazali takratni izračuni," je povedal Prednik. To je pomembno priznanje, saj nakazuje možnost konsenza med strankama pri dolgoročnejših davčnih reformah, čeprav še vedno obstajajo razlike glede pristopa. Njegova izjava daje misliti, da morda obstaja pot do boljše prihodnosti za vse zaposlene.

Poleg dviga splošne olajšave predlog SDS vključuje tudi sorazmerno korekcijo davčnih razredov znotraj zakona o dohodnini. Po tem predlogu bi se prag spodnjega, 16-odstotnega davčnega razreda, dvignil nad 10.000 evrov, najvišji davčni razred pa bi znašal 90.000 evrov. Poleg tega je SDS predvidela tudi znižanje najvišjega, petega davčnega razreda z 50 % na 45 %. Suzana Lep Šimenko (SDS) je poudarila, da je ta sprememba ključna, ker se zavedajo, da je Slovenija postala nekonkurenčna za tiste z nekoliko višjimi dohodki. Posledica sedanjega stanja je, da številni podjetniki, bodisi posamezniki bodisi deli podjetij ali razvojni oddelki, selijo svoje dejavnosti v tujino. Te spremembe so bile že del prejšnjih predlogov SDS in stranka jih želi ponoviti z namenom, da bi se rešila velika gospodarska težava. Znižanje najvišjega davčnega razreda za 5 % je zasnovano tako, da bi motiviralo posameznike in podjetja, da ostanejo ali se celo vrnejo v Slovenijo.

Predlog obvezne božičnice je prišel v času, ki se zdi, da sovpada z volilnim letom, kar je v politiki hitro povod za ugibanja o 'predvolilnih bonbončkih'. Izjava predsednika vlade Roberta Goloba: "In dokler je Svoboda na vladi, bo poskrbela, da bo svoje ljudi v javnem sektorju ustrezno motivirala in nagradila..." je bila deležna ostrih kritik. Suzana Lep Šimenko (SDS) jo je razumela kot jasen predvolilni manever. Kritizirala je idejo, da takšni ukrepi dejansko vlečejo državo naprej. Poudarila je, da gospodarstvo potrebuje spodbude, ne pa ovire, in da ukrepi, ki zavirajo gospodarsko dejavnost, državi dolgoročno škodujejo, ne glede na njihovo neposredno privlačnost za volivce. S takšnimi enostranskimi ukrepi namreč trpi predvsem gospodarstvo.

Jani Prednik (SD) se s trditvami o "predvolilnih bonbončkih" ni strinjal, saj poudarja, da mora vsaka vlada delati do konca svojega mandata. Razliko med "bonbončkom" in "predvolilnim bonbončkom" vidi le v časovnem kontekstu. Glede Golobove izjave je Prednik pojasnil, da ima vlada vpogled v svoje finance in se lahko odloči, koliko bo božičnice dodelila javnemu sektorju. Pri tem pa Prednik ne razume stališča delodajalcev, ki ne želijo sodelovati na Ekonomsko-socialnem svetu, saj po njegovem mnenju tako "izdajo" tiste, ki jih zastopajo – torej delodajalce same. Poudaril je nujnost dialoga in iskanja skupnih rešitev, saj brez sodelovanja vseh deležnikov ni mogoče doseči optimalnih rešitev za blaginjo zaposlenih in stabilnost gospodarstva, kar bi na koncu dolgoročno vplivalo na kakovost življenja vseh državljanov. Kritiziral je ravnanje delodajalske strani.

Glede same višine obvezne božičnice v SD poznajo le vladna izhodišča (319, 639 in 1278 evrov), nimajo pa še izdelanega konkretnega zakonskega predloga niti na Ministrstvu za finance niti na Ministrstvu za delo. Prednik je znova poudaril nujnost pogajanj na ESS. Zaskrbljujoč je bil njegov odgovor na vprašanje o morebitnem Golobovem enostranskem predlaganju božičnice brez predhodnega posvetovanja s koalicijskimi partnerji: "Ne, in tega ni naredil prvič." To razkriva pomanjkljivosti v komunikaciji znotraj koalicije, ki lahko vplivajo na transparentnost in učinkovitost zakonodajnih procesov. Kljub temu Prednik poudarja, da je cilj, ki si ga prizadeva doseči, vedno izboljšanje blaginje ljudi in da je pomembno, da na koncu ljudje imajo več denarja v svojih denarnicah. To vprašanje bo zanesljivo v ospredju javnih debat.

Trenutna razprava med vlado in opozicijo, ki vključuje uvedbo obvezne božičnice in predlog SDS za davčno razbremenitev plač, jasno odraža različne pristope k izboljšanju finančnega položaja zaposlenih. SDS kritizira vladne ukrepe kot začasne "predvolilne bonbončke", ki ne odpravljajo temeljnih problemov in so včasih celo popravek vladnih preteklih napak, kot so povišanje cenzusov pri normiranih s.p.-jih ali pretekla razveljavitev davčne olajšave. Poslanec SD, Jani Prednik, je sicer poudaril, da je kakovost politike v sposobnosti korigiranja napak. Oba pola politike se strinjata o končnem cilju – da imajo ljudje v denarnicah več denarja – a se razlikujeta v načinu, kako ta cilj doseči. Nadaljevanje pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu se zdi nujno, da bi dosegli trajne in uravnotežene rešitve, ki bodo upoštevale tako socialne aspekte kot tudi konkurenčnost gospodarstva. Odprto vprašanje je le, ali bodo na ESS-ju le-te rešitve tudi dejansko sprejete.