Naslovnica

Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ

Ljubljana/Bled, 08. 12. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.

Miran Mejak meni, da so se s spremembami v ZR Jugoslaviji odprle možnosti za hitrejše reševanje nasledstvenega vprašanja. Mejak je poudaril, da bi si lahko države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, razdelile arhive, ostalo premoženje v nepremičninah pa bi lahko reševali kasneje. Pri tem bi lahko po Mejakovih besedah izvzeli zlato v Baslu, kar je predlagala tudi Banka za mednarodne poravnave (BIS), kjer zlato hranijo.

"Čimprej bi morali operacionalizirati tisti del nasledstvenega vprašanja, o katerem je arbitraža že dala svoje mnenje, in skleniti sukcesijsko pogodbo," je poudaril Mejak, ki se bo 18. in 19. decembra v Bruslju predvidoma udeležil srečanja pogajalcev vseh petih držav naslednic z mednarodnim posrednikom Sirom Arthurjem Wattsom.

Temeljni problem, ki je doslej po Mejakovih besedah zaviral pogajanja o nasledstvu Jugoslavije, je rešen, saj je ZRJ s tem, ko je zaprosila za članstvo v Združenih narodih, priznala, da je nova država. Vendar se je potrebno zdaj po Mejakovih besedah lotiti tudi drugih področij, predvsem premoženja podjetij, ki ni državno premoženje. ZRJ bo morala to področje urediti, če bo hotela pridobiti tuje investicije, saj ne more nacionalizirati premoženja slovenskih, hrvaških in podjetij drugih držav, ki so nastale na ozemlju bivše Jugoslavije, ker bi s tem izgubila zaupanje tujih vlagateljev.

Sicer Mejak meni, da bi morali vprašanje ocenitve premoženja nekdanje Jugoslavije prepustiti strokovnjakom, saj ni potrebno, da je sama delitev premoženja oz. nepremičnin del prvega dela sukcesijske pogodbe, ki bi jo lahko ratificirali, omenjeno področje pa urejali kasneje. "Urejanje tega področja ne bo preprosto," je poudaril Mejak in dodal, da gre pri tem tako za devizne rezerve, ki so izginile, vojaško premoženje in infrastrukturo, katere velik del je, tako v Srbiji kot tudi v BiH in na Hrvaškem, uničen.

Sukcesije po njegovih besedah naj ne bi obremenilo niti nasprotovanje Makedonije in BiH razdelitvenemu ključu, ki ga je za razdelitev premoženja in obveznosti predlagal Mednarodni denarni sklad. O razdelitvenem ključu bi se po Mejakovem mnenju lahko dogovorile same centralne banke držav naslednic.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10