Glasovanje o obrambni resoluciji je razkrilo neenotnost znotraj vladne koalicije, predvsem v stališčih med koalicijskima strankama Levica in Gibanje svoboda. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnjeval razloge, zakaj je Levica glasovala proti resoluciji. Minister za obrambo Borut Sajovic (Gibanje svoboda) pa je zagovarjal sprejetje resolucije.
Mesec je poudaril, da je glas proti resoluciji treba razumeti kot znak odpora proti evropskim in Natovim zahtevam po drastičnem povečanju izdatkov za vojsko, ki naj bi dosegli pet odstotkov BDP, od tega kar tri in pol odstotke za čisto orožje. Omenil je, da se evropska Levica kot edina politična sila v Evropi upira tem nesprejemljivim trendom. Čeprav resolucija vsebuje nekatere sprejemljive elemente, kot so investicije v dvojno rabo (npr. bolnišnice, infrastrukturo), Mesec kategorično zavrača, da bi vojaški izdatki krnili socialno državo.
Mesec pravi, da ne nasprotuje širjenju koncepta obrambe, ki vključuje civilne vidike, kar se mu zdi pravilen pristop. Vprašanje ogroženosti Evrope bi moralo biti po njegovem izhodišče za določanje potreb po obrambi. "Treba je začeti z vprašanjem, kaj nas ogroža. In potem bomo lahko izdelovali odgovore na to, kaj točno rabimo," je dejal Mesec. Ob tem je zavrnil pavšalna določanja številk o potrebnem kadru, kot je denimo, da je še 30 tisoč nabornikov premalo. "Jaz verjamem v kolektivno obrambo, v to, da če bomo znali v Evropi držati skupaj, da vojne nevarnosti pri nas ne sme biti. Ampak za to pa potrebujemo druga sredstva, predvsem diplomacijo in zdrav razum," je dejal.
Minister Sajovic meni, da imajo koalicijske stranke skupen cilj: mir, varnost in odpornost. "Nekoliko se razlikujemo v poteh, kako priti do tega cilja," je dodal. Strinja se, da bi bilo idealno vse reševati z dialogom in mirovnimi pristopi, vendar pa razmere v svetu kažejo, da je v konfliktnih situacijah ključna "surova moč, moč odvračanja in prevečkrat tudi finančni interesi".
Na vprašanje, od kod bo Slovenija črpala denar za oboroževanje, je Sajovic odgovoril: "Slovenija je finančno stabilna in uspešna država. Številni rezultati so pozitivni. Sredstva bomo zagotovili, nekaj tudi iz zadolževanja, če bo potrebno. Nekaj iz evropskih virov." Ob tem je omenil, da EU za krepitev varnosti in odpornosti namenja več kot 800 milijard evrov, od tega preko posebnega mehanizma tudi 150 milijard ugodnih kreditov.
Na vprašanje, zakaj viri financiranja niso eksplicitno zapisani v strateškem dokumentu, kot je resolucija, je odgovoril, da ta opredeljuje, kaj se bo storilo, ne pa, kako se bo financiralo, a dodal, da je to tema odprta za nadaljnje dogovarjanje. Sajovic je ob tem zagotovil, da "sistemi socialne varnosti, zdravja, izobraževanja zaradi krepitve naše odpornosti ne bodo trpeli".
Prav vpliv financiranja obrambe na socialne sisteme je bilo ključno vprašanje za Levico. Mesec je potrdil, da je dobil zagotovilo z vrha vlade, da krepitev odpornosti ne bo žrtvovala socialne varnosti, zdravja in izobraževanja. "Računamo, da bo to spoštovano pri pripravi proračuna za naslednja leta," je dejal.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v zgornjem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.