V sodobnem času, ko v vsakdanjem življenju prevladujejo video vsebine in umetna inteligenca, strokovnjaki in javnost vse pogosteje opozarjajo na nujnost ohranjanja bralne kulture. Številni so celo prepričani, da bi bilo branje dobro predpisati na recept. Z mislijo, da je branje neprecenljivo in si zasluži pomembno mesto v družbi, se strinjajo tudi nekateri vidni predstavniki slovenske javnosti. V Cankarjevem domu so se tako sinoči zbrali glasbenik Vlado Kreslin, nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc in pisatelj ter prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama. Na dogodku so obudili spomine na svojo mladost, ki jo je prav knjiga močno zaznamovala, in z obiskovalci delili svoje prve bralne izkušnje, ki so oblikovale njihovo življenjsko pot.
Gostje so z občinstvom delili slikovite anekdote o tem, kako so v otroštvu razvijali odnos do pisane besede. Eden izmed govorcev se je spominjal, kako je bila knjiga včasih celo prepovedan sadež pred spanjem: "Včasih smo brali na skrivaj, tako da smo šli spat, smo se pokrili z deko in potem smo eno malo baterijo imeli in smo brali pod deko." Druga izkušnja pa kaže na to, kako lahko okolje in trma otroka spodbudita k zgodnjemu opismenjevanju. Ker je odraščal kot edini otrok v zgradbi na robu industrijskega kompleksa Iskre, je bil sprva odvisen od babice, ki mu je neprestano brala. Ko pa babica ni imela več časa, da bi mu brala štiriindvajset ur na dan, je prevladala otroška trma: "Zakaj sem zdaj lahko brez knjig? In sem se tam pri treh letih in pol naučil sam brati." Tretji govorec pa je izpostavil, da je določeno knjigo, še preden je sploh znal brati, znal na pamet, saj so jo starši tolikokrat prebrali, da jo je nato sam razlagal njim.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.