Slovenska vlada je predlog zakona o telekomunikacijah posredovala v obravnavo že lani, januarja letos pa je prvotno besedilo zakona nadomestila z novim besedilom. Novo besedilo predloga zakona je vlada sprejela 11. januarja letos in ga poslala v hitro obravnavo v DZ. Z novim zakonskim predlogom, ki je v celoti usklajen s pravnim redom Evropske unije, Slovenija sklepa reformo trga telekomunikacijskih storitev in določa pravila igre na tem trgu, ki se je sicer sprostil že 1. januarja letos.
Omenjeni zakon je po besedah ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja sistemski zakon in ne gre za zakon, ki bi urejal privatizacijo Telekoma oz. to tudi ni zakon, ki bi urejal vračilo prekomernih vlaganj v izgradnjo telekomunikacijska omrežja. Gantar je zbranim zatrdil, da namerava vlada problematiko vlaganj urediti s posebnim zakonom. "Še enkrat želim poudariti, da se vlada problematike vlaganj zaveda. Ministrstvo bo oblikovalo posebno skupino, ki se bo ukvarjala s tem problemom in ki bo povezana s procesom privatizacije, pa tudi dokapitalizacije Telekoma," je povedal Gantar.
Državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo, zadolžen za informacijsko infrastrukturo, Tomaž Kalin pa je zbranim med drugim pojasnil, da lahko člani odbora za gospodarstvo odgovore na nekatera vprašanja, ki so bili razlog za sklic javne predstavitve mnenj, najdejo že v predloženem besedilu zakonu. Neodvisnost Agencije za telekomunikacije oz. njegovega direktorja, ki ga bo sicer imenovala vlada, pa bo po Kalinovih besedah zagotovljena z njeno pravno ureditvijo oz. "vlada bo lahko direktorja razrešila le, če bo kršil kakšen zakon oz. podzakonski akt".
Po Gantarjevih besedah je potrebno zakon čimprej sprejeti, s čimer se je strinjal tudi predsednik uprave Telekoma Marjan Podobnik, ki pa je ob tem poudaril, da je predlog zakona načeloma dober, vendar pa so vprašljiva nekatera določila zakona, ki bi lahko pomenila poslabšanje Telekomovega položaja in s tem zmanjšanje investicij predvsem v slabše poseljena področja Slovenije, kjer so vlaganja ekonomsko manj utemeljena. V Telekomu so predvsem nezadovoljni z določili, ki govorijo o razdružitvi krajevnih zank, pa tudi o skupni uporabi objektov. Glede vračanj prekomernih vlaganja pa je Podobnik povedal, da bo Telekom državi pri vračanju vlaganj nudil vso tehnično pomoč, ki jo ima na voljo.
Upravičenci do povračila prekomernih vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja od vlade med drugim tudi zahtevajo, da vlada ne sme pristopiti k privatizaciji Telekoma dokler problematika vlaganj ne bo urejena v posebnem zakonu. Po besedah predsednika upravnega odbora vseslovenskega Združenja upravičencev za preveč plačane vložke v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja Darka Frasa združenje predlaga kompromisno rešitev. Zakonodajalec naj bi tako v novi zakon vnesel tudi 64. člen starega zakona, ki bi veljal tako dolgo, dokler ne bo pripravljen zakon o vračanjih.
