Vodstvo Aerodroma Maribor je po Wallandovih besedah tri občine ustanoviteljice (Maribor, Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju) ter pristojne v vladi in državi začelo že septembra opozarjati na likvidnostne probleme, ki izvirajo iz starih dolgov, ter na nerešen status podjetja, vendar pa večmesečna dogovarjanja in usklajevanja niso obrodila nobenih sadov. Tako kot že nekaj let je podjetje tudi zadnje mesece lahko poslovalo samo še zahvaljujoč odrekanju delavcev, ki jim Aerodrom Maribor dolguje plače za november, december in januar, regrese za letni dopust za leta 1994, 1997, 1998 in 2000, polovico regresa za leto 1999, ter razlike za premalo izplačane plače v obdobju od leta 1994 do 1998 in od februarja do aprila 2000. Podjetje tako približno 50 delavcem skupaj dolguje že preko 70 milijonov tolarjev.
Delavci Aerodroma, med katerimi so mnogi v čedalje večji socialni stiski, so podprli stečaj podjetja, saj si bodo z uvedbo stečajnega postopka lahko na zavodu za zaposlovaje uredili socialno varnost kot brezposelne osebe. Sicer pa so delavci, ki so od decembra doma na čakanju, o tem, da več kot tri mesece niso prejeli plač, že obvestili inšpekcijo dela.
Walland danes ni mogel skriti razočaranja nad pristojnim ministrstvom, vlado in ustanovitelji, ker niso našli rešitve za sanacijo Aerodroma Maribor. Po njegovih besedah obstaja poslovni interes za mariborsko letališče, vendar pa potencialni poslovni partnerji zaradi razmer in okoliščin, ki niso v pristojnosti Aerodroma Maribor, s podjetjem niso pripravljeni sklepati dolgoročnih poslov. Walland se zato sprašuje, komu v državi odgovarja, da mora Aerodrom Maribor v stečaj in da mariborsko letališče, ki so ga odprli pred 25 leti, ne opravlja več svoje funkcije?
