'Intrige, vohunstvo, korupcija in težke besede namesto političnih programov'

Najnovejša raziskava Inštituta Mediana pred nedeljskimi volitvami razkriva skoraj popolno izenačenost med dvema vodilnima strankama, Gibanjem Svoboda in Slovensko demokratsko stranko (SDS). Kot pojasnjuje Metka Majer, vodja volilnega projekta na Pop TV, so razlike znotraj statistične napake, vendar trend približevanja Gibanja Svoboda stranki SDS ostaja. Kljub temu obe stranki ohranjata primat, nobena druga sila jima ni uspela resneje konkurirati v tako pozni fazi kampanje. Končni dvoboj med vladajočo in glavno opozicijsko stranko se bo tako odločal v zadnjih dneh kampanje, kar bo zagotovo napeto.

Analiza ankete ne razkriva le razmerja moči med dvema glavnima akterjema, temveč tudi izjemno pestrost znotraj tako imenovanih 'manjših' strank. Metka Majer opozarja na kritično skupino kar šestih strank, ki se gibljejo znotraj treh odstotkov, kar pušča veliko možnosti za preoblikovanje prihodnje vladne koalicije. To dejstvo, skupaj z visokim deležem neodločenih volivcev – kar 25 odstotkov vprašanih bodisi ni želelo odgovoriti bodisi še ni prepričanih o svoji udeležbi – pomeni, da bo končni izid volitev v veliki meri odvisen od mobilizacije te volilne baze v zadnjih dneh. Glasovi teh volivcev bodo odločali o usodi marsikatere stranke, ki si prizadeva prestopiti parlamentarni prag.

Anže Božič, novinar notranjepolitične redakcije 24ur, izpostavlja afero Black Cube kot osrednjo temo letošnje kampanje. Obe vodilni stranki, Gibanje Svoboda in SDS, sta glavni akterki te zgodbe in jo učinkovito izkoriščata za mobilizacijo svojih volilnih baz. Medtem ko ena stran tematizira vsebino posnetkov in domnevno korupcijo, druga problemizira nastanek in akterje, ki stojijo za snemanjem. Božič ocenjuje, da so vse ostale stranke v tej aferi zgolj statisti, kar pomeni, da je ta afera preusmerila fokus s programov na neposredni boj med glavnima tekmecema. Predvideva, da se bo kampanja po tej aferi trajno zapisala v spomin.

Centralna dilema, ki jo predstavlja afera Black Cube, se vrti okoli njene interpretacije. Kot sta poudarila Božič in Majerjeva, je na volivcih, da se odločijo, ali posnetki dejansko potrjujejo obtožbe o razširjeni korupciji v državi ali pa gre za operacijo tuje, domnevno izraelske, zasebne obveščevalne agencije, s čimer se skuša vplivati na volitve. To odloča, komu bodo volivci bolj zaupali: tistim, ki opozarjajo na korupcijska dejanja, ali tistim, ki to označujejo za tuje vmešavanje. Policija trenutno preiskuje vse navedbe, a rezultat je negotov in lahko močno vpliva na zaznavanje strank.

V luči povišanih tenzij je Robert Golob, predsednik vlade, afero Black Cube strateško prenesel na evropski parket. Kot ugotavljata sogovornika, se je Golob zatekel k svojim političnim zaveznikom v Evropi, obvestil predsednika Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije ter ju pozval k raziskavi primera. Božič poudarja, da je to internacionalizacija afere in edina logična poteza v dani situaciji, čeprav je bil doslej zaznan le odziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona, Golobovega političnega zaveznika znotraj liberalne skupine. Čeprav se Evropa morda ne bo resneje ukvarjala s primerom, je dejanje že pritegnilo pozornost tujih medijev in ga umestilo onkraj slovenskih meja.

Sogovornika ugotavljata, da je letošnja volilna kampanja doslej najbrutalnejša. Anže Božič jo opisuje kot "zanimivo", medtem ko Metka Majer poudarja, da je "daleč stran od vsebine programov". Kampanja se osredotoča na tematike, kot so intrige, vohunstvo, korupcija in "težke besede", namesto na predstavitev političnih programov. Opaziti je tudi pojav "trupla, živali, ki visijo poleg plakatov". V primerjavi s prejšnjimi volitvami je vloga družbenih omrežij, vplivnežev in posnetkov prisluškovanj bistveno večja. Vse to skupaj predstavlja veliko novost letošnjega leta, ki si jo bomo zapomnili za naprej, kar poudarja odstopanje od tradicionalnih načinov volilnega boja in prihodnost digitalne politike.