Vseh elektorskih glasov je 538, pri čemer je predsednik tisti, ki jih dobi večino - 270. Elektorski kolidž se ne sestaja na enem mestu, ampak se elektorji, ki jih posamezen kandidat dobi z večino glasov volilcev posamezne države, sestanejo v vsaki državi posebej in oddajo glasovnice. Zadnji rok za oddajo glasovnic je 18. december. Nato mora guverner posamezne države potrditi veljavnost elektorskih glasov in obvestiti oba domova zveznega kongresa, da so ti pripravljeni na štetje. Ta naloga pripade skupnemu zasedanju predstavniškega doma in senata, ki bo po ceremonialnem štetju 6. januarja prihodnje leto v Washingtonu razglasil zmagovalca. Vsaj v moderni zgodovini ZDA se še ni zgodilo, da bi manjkali elektorski glasovi iz katere od držav, ker so v primeru tesnega izida doslej vsi poraženci priznali poraz.
Medtem ko v Palm Beachu na Floridi zaključujejo že tretje, tokrat ročno štetje glasov, so republikanci na sodišče vložili zahtevo za prekinitev štetja. Vse torej kaže, da bodo ameriške volitve dobile epilog na sodišču. Zaradi najnovejših zapletov na ameriških predsedniških volitvah so vse glasnejše zahteve tistih, ki zahtevajo spremembe volilnega sistema. Američani imajo najdaljšo predsedniško volilno tradicijo na svetu in mnogim se zdi, da so posamezni zakoni več kot 200 let starih volilnega sistema zastareli. V volitvah za predsednika sodeluje 50 zveznih držav in okrožje Columbia. Vsaka država ima določeno število elektorjev, ki podprejo tistega kandidata, ki dobi večino glasov v državi. Največ 54 elektorskih glasov ima Kalifornija, New York 33, Texas 32 in Florida 25 glasov. Zmaga tisti kandidat, ki dobi vsaj 270 od skupaj 538 glasov. V kolikor bi oba kandidata zbrala isto število glasov, bi o novem predsedniku z glasovanjem odločal ameriški senat. Predsednik države predstavlja izvršno oblast, senat zakonodajno in tu je v 18. in 19 stoletju nastal spor. Eni so zagovarjali, da predsednika izvoli ljudstvo, drugi so se zavzemali, da ga izvoli zakonodajna oblast. Spor so s kompromisom rešili konec 19. stoletja. Izvolitev. V zadnjih 120 letih so elektorji razen enkrat vedno glasovali v skladu z voljo ljudstva. Zapletenost volilnega sistema pa je sprožila že več kot 700 pobud za spremembe.
Zanimiva so tudi druga pravila. Kljub smrti kandidata za senat ta ostaja na volilni listi in ob primeru zmage mandat dobi njegova žena. Volilci lahko torej izvolijo že mrtvega kandidata. Osrednji problem pa še vedno ostaja ali voliti predsednika prek elektorskih glasov ali pa kar sešteti glasove volilcev vseh držav. Spremeniti volilni zakon pa je zelo zapleten postopek, ki terja spremembo ameriške ustave. Predlogi morajo dobiti dvo tretjinsko podporo v senatu in spodnjem predstavniškem domu. Poleg tega morajo spremembe podpreti najmanj tri četrtine zveznih držav. V bojazni, da bi izgubile svoj vpliv z elektorskimi glasovi pa nekatere države ne podpirajo sprememb. Novoizvoljeni kongres in ameriški predsednik pa se bosta po napovedi obeh taborov vendarle lotila sprememb volilnega sistema.