Makedonija je bila v Stockholmu znova deležna zagotovil o trdni podpori unije, vendar tudi zelo jasnega opozorila, naj bo pri uporabljanju sile pri posredovanju proti albanskim skrajnežem zmerna. EU je v tem kritičnem trenutku Makedoniji pripravljena stati ob strani, z njo okrepiti odnose in vsem njenim prebivalcem, vključno z manjšinami, nuditi pomoč. Ekstremizma, za katerega v 21. stoletju ne sme biti prostora, EU ne bo prenašala, od vlade v Skopju pa pričakuje, da bo s predstavniki albanske skupnosti vodila dialog ter da bo v odzivu na krizo zmerna in obvladana, je po srečanju vrha unije s Trajkovskim stališče petnajsterice razložil predsedujoči EU, švedski premier Goeran Persson.
Makedonski predsednik je potrdil, da bo makedonska vlada delovala v demokratičnem in še naprej gojila duh multietničnosti in v tem kontekstu vsekakor želeni dialog z vsemi skupnostmi. Terorističnim dejavnostim pa država ne namerava popuščati.
Primerjavo razmer v Makedoniji z razmerami v Čečeniji si je v Stockholmu dopustil ruski predsednik Putin, ki je bil s strani petnajsterice deležen vnovičnih zahtev EU, naj Moskva krizo v Čečeniji reši po mirni poti in se odpove nasilju. EU pričakuje, da bo partnerski odnos z Rusijo temeljil na skupnih vrednotah, je o tem po pogovorih s Putinom izjavil predsedujoči uniji Persson, vendar v odgovor naletel na vztrajanje pri "nujnosti vojaških posegov" v kavkaški republiki. Putin je bil namreč prepričan, da je s teroristi moč obračunati le na trd način.
Čeprav so voditelji s katastrofalnimi posledicami, ki jih ima za evropsko kmetijstvo širjenje slinavke in parkljevke, v Stockholmu na hitro opravili, saj so se o tem pogovarjali manj kot pol ure, je bila tema precej odmevna ob robu vrha. Tako je bilo še posebej zaradi napovedi Velike Britanije, da bi utegnilo število okuženih farm, ki jih je v tej državi doslej že skoraj 500, do poletja doseči 4000. Na čelu z britanskim premierom Tonyjem Blairom so voditelji prizadetih držav, torej Irske, Nizozemske in Francije, kolege pozivali k solidarnosti in od njih dobili zagotovilo, da jim ne bodo obrnili hrbta. Skupnost se je odločena soočiti z odgovornostjo, je zagotovilo švedsko predsedstvo.
Je bila pa tudi danes petnajsterica prevladujoče odločna, da mora unija kljub problemom spoštovati dogovorjene proračunske okvirje in porabe za skupno kmetijsko politiko ne povečati nad dovoljeno. O določenih proračunskih spremembah znotraj dogovorjenih meja bi se bilo moč dogovoriti pri reviziji proračuna za skupno kmetijsko politiko, ki je v EU načrtovana v letu 2002. Konkretnih dogovorov na temo slinavke in parkljevke voditelji sicer niso sklepali.
Ob pregledu napredovanja v smeri lani zastavljenega strateškega cilja, po katerem naj bi unija do leta 2010 postala najbolj dinamično in konkurenčno gospodarstvo v svetu, je bila petnajsterica odločena, da ji bo uspelo. V trenutnih okoliščinah, ko se evro ob upočasnjevanju globalnega gospodarstva spet sooča s težavami, so bili v Stockholmu optimistični, da bo evropsko gospodarstvo pretrese preživelo in se v negotovih okoliščinah izkazalo za pol stabilnosti. Pri tem je bil vrh EU s strani Bruslja sicer deležen močnega sporočila, da brez korenitih reform ne bo šlo. Evropsko gospodarstvo je treba deregulirati in ga narediti bolj prilagodljivega, se je ob robu zasedanja zavzel evropski komisar za notranji trg Frits Bolkestein.
