Tako Pariz kot Bruselj sta soglasna: od uspešnosti pogovorov v Biarritzu je odvisen uspeh decembrskega vrhunskega zasedanja v Nici. V skladu s sklepi vrhunskega zasedanja decembra lani v Helsinkih, naj bi v Nici unija končala medvladno konferenco, nato pa najkasneje v dveh letih novo pogodbo o EU ratificirala ter bila tako z začetkom leta 2003 pripravljena na sprejem novih članic. Reforma skupnih institucij je namreč še zadnja velika naloga v sklopu priprav same unije na širitev.
Medvladna konferenca se je začela na začetku leta, vendar doslej o nobenem od osrednjih vprašanj članice niso našle skupnega jezika. Petnajsterica se dogovarja o številu evropskih komisarjev v razširjeni uniji, o novi porazdelitvi glasov med članicami v ministrskem svetu in o večjem številu področji, kjer bi članice odločitve sprejemale s kvalificirano večino glasov in ne s soglasjem.
Tema medvladne konference je tudi okrepljeno sodelovanje, mehanizem, ki skupini članic omogoča tesnejše povezovanje na določenem področju. Ker lahko po veljavnih pravilih samo ena članica skupini držav prepreči tesnejše povezovanje, se skuša petnajsterica dogovoriti, kako to možnost veta omejiti in hkrati zagotoviti, da bodo vezi med vsemi članicami - zainteresiranimi in nezainteresiranimi za tesnejše povezovanje - ostale trdne.
Ali se bodo članice podredile "nujnosti" sklepa medvladne konference v Nici in s tem zagotovile pripravljenost na širitev do začetka 2003, torej v roku, zastavljenem v Helsinkih, naj bi po mnenju francoskega predsedstva in Bruslja pokazal Biarritz. Vendar pa dokončni dogovori o osrednjih temah v Biarritzu niso pričakovani. Kot je dejal Barnier, bi morala petnajsterica pokazati politično voljo za doseganje zastavljenega in začrtati "smernice", kako do pravočasnega dogovora.
Francosko predsedstvo je za vrh v Biarritziu, ki leži v baskovskem predelu Francije, poskrbelo za stroge varnostne ukrepe. Za poostreno varnost so se v Franciji odločili v kontekstu vrste atentatov v Španiji, pripisanih baskovski organizaciji ETA, in v kontekstu nedavnega vala aretacij pripadnikov te baskovske organizacije v Franciji. V mestu so tako že nekaj tednov pred vrhunskim zasedanjem močno okrepili navzočnost policije. Do konca zasedanja bo poleg lokalnih varnostnih služb za varnost skrbelo 3.000 dodatnih policistov in specialcev.
