Je Golobova božičnica le 'predvolilni bonbonček'?

Z napovedjo uvedbe božičnice je predsednik vlade Robert Golob povzročil val presenečenja med javnostjo in svojimi koalicijskimi partnerji. Opozicija to potezo že ocenjuje kot "predvolilni bonbonček", kar je sprožilo številne kritike in debate o njenem namenu in času. 

Poteza je pripeljala do zaostrovanja odnosov znotraj koalicije ter med opozicijo in vlado, kar kaže na precejšnjo politično turbulenco. Dogajanje sta komentirala politična analitika Bogdan Biščak in Rok Čakš, ki sta pojasnila ozadje in morebitne posledice teh odločitev za prihodnje smeri slovenske politike in volilne izide.

Golob se je na kritike, ki njegovo napoved božičnice označujejo za "predvolilni bonbonček", odzval z izjavo, da je njegovo vodilo to, da so "zadovoljni zaposleni največje bogastvo vsakega podjetja," in da "takrat dajo od sebe vse."

Golob je zavrnil trditve, da je napoved božičnice zgolj predvolilna poteza. Njegov odziv je bil usmerjen v obrambo načela, da je dobrobit zaposlenih prioriteta. Premier je poudaril svoje izkušnje iz preteklosti in izjavil: "Jaz vam povem, da mene vodi samo to, da vem, ker sem bil direktor. Največje bogastvo vsakega podjetja so zadovoljni zaposleni." V tej luči je dodatno pojasnil, da so motivirani delavci, ki se počutijo spoštovane, tisti, ki maksimalno prispevajo k podjetju. 

Biščak je izrazil mnenje, da zaposleni niso proti "predvolilnim bonbončkom", če se ti uresničijo. Opozarja pa na problematičen način premierjeve napovedi, saj je z njo ponovno presenetil svoje koalicijske partnerje. To kaže na pomanjkanje usklajenosti, kar Biščak ocenjuje kot negativen element. Predlog bo moral v obravnavo pred socialno-ekonomski svet. "Meni se zdi, da bi v prvem letu zadostovalo, če bi to božičnico oprostili davščin in prispevkov in ne bi bila obvezna," je dejal in dodal, da takšne presenetljive poteze ustvarjajo vtis nereda, medtem ko si državljani v teh časih želijo stabilno in predvidljivo politiko, ki vzpostavlja red, ne pa ga ruši.

Čakš je premierjevo potezo označil za "dokaj prozorno", saj je po njegovem mnenju javnosti povsem jasno, za kaj gre. Poudarja, da je Golob obljubil dodaten denar, katerega financiranje pa pade na ramena gospodarstva in podjetnikov.

Podjetniki so pred zaključkom poslovnega leta prisiljeni v nenapovedan in nepredviden strošek, kar je nesprejemljivo. Kritičen je tudi do sklicevanja na spoštovanje zaposlenih, saj po njegovem mnenju spoštovanja ne predpisuje država, temveč ga kažejo dobri odnosi med delodajalci in zaposlenimi. Kot alternativno rešitev je predlagal razbremenitev dela in vrnitev zakona o dohodnini na stanje, kot je bil pred prevzemom oblasti, kar bi delavcem zvišalo neto plače za tisoč do dva tisoč evrov letno.

Tveganje za premierja Goloba je veliko, če obljubljena božičnica v višini 640 evrov ne bo izplačana letos. Po besedah Čakša, ko je premier "to rekel, bo zelo težko besedo vzel nazaj." Neuresničitev te obljube bi lahko vodila v "dodatno ohlajanje gospodarstva", ki že beleži nizko rast, praktično brez napredka v primerjavi z lanskim letom, hkrati pa se Slovenija sooča z inflacijo in draginjo. 

Čakš je prepričan, da se Golob izogiba širšim razbremenitvam, ker bi to zahtevalo večjo smotrnost pri porabi javnih sredstev, Biščak pa oporeka tezi, da zviševanje davčnih bremen nujno vodi v propad gospodarstva. Spomnil je na napovedi propada ob zvišanju DDV-ja, minimalne plače ali zaprtju trgovin ob nedeljah, a so dobički še vedno rasli. Kot je dejal: "Če gre nekaj na račun gospodarstva, se to ljudem samo po sebi ne zdi slabo." A opozarja, da je problem v načinu napovedi božičnice – brez posvetovanja s socialnimi partnerji in tik pred koncem leta, kar prispeva k nerazumevanju med akterji.

Politično sceno dodatno zapletajo tudi pereče kadrovske bitke. Predsednica države Nataša Pirc Musar je nedavno predlagala že sedmega kandidata za guvernerja Banke Slovenije, Jano Benčina Henigman, pri čemer vztrajnost stranke Svoboda pri prejšnji kandidatki, Saši Jazbec, ocenjuje kot "destruktivno." 

Čakš je glede blokade pri imenovanjih dejal, da je že "leto dni" enako, kot pokvarjena plošča, ter situacijo opisal kot čudež, če bo do rešitve prišlo v tem sklicu državnega zbora. Kadrovske spore med predsednico republike in predsednikom vlade je označil za posledico čistega neobvladovanja politične obrti, saj da je prisotne preveč zagledanosti vase in posledično nezmožnosti sklepanja kompromisov. 

Vladimir Prebilič, evropski poslanec, je nedavno objavil videoposnetek, s katerim je sporočil ustanovitev nove stranke, ki naj bi bila ne za desne ali leve, ampak za vse "normalne". Pri tem je jasno poudaril, da ne namerava sodelovati ne z Janezom Janšo na desni, ne z Robertom Golobom na levi. 

Čakš meni, da je ta poteza logična, saj se Prebilič, ki se definira kot levosredinski politik, s tem poskuša oddaljiti od trenutne vladne koalicije. Njegov cilj je prepričati volivce, ki so razočarani nad aktualno vlado in ne vidijo Janše kot alternativne možnosti, in tako privabiti nove glasove.

"Vlade brez Janše ali Goloba najbrž ne bomo imeli po naslednjih volitvah," je opozoril Biščak. Prebilič se tako vnaprej izključuje iz sodelovanja v vladi, če z izjavo misli resno.