"Pogovarjali smo se o vseh perečih vprašanjih, od razoroževanja do humanitarnih zadev in kuvajtskih vojnih ujetnikov ter vprašanjih kompenzacij. Iraška stran je imela priložnost podrobno predstaviti svoja stališča," je dejal Annan, ki je Iračanom predstavil pričakovanja VS in dejal, da morajo izpolniti zahteve iz resolucij VS. Iraška stran pa je predstavila tri ključne zahteve, to je ukinitev območij prepovedi poletov, ukinitev sankcij ter potrebo, da ZN sprejmejo iraška zagotovila, da Bagdad več nima orožij za množično uničevanje.
ZN so uvedli sankcije proti Iraku leta 1990 po iraški zasedbi Kuvajta, po koncu zalivske vojne leta 1991 pa sta bili vzpostavljeni območji prepovedi poletov, da bi zaščitili Kurde na severu Iraka in šiite na jugu. Uvedene so bile tudi inšpekcije ZN, ki bi morale poskrbeti, da bi se Irak odpovedal kemičnemu, biološkemu in jedrskemu orožju. Inšpektorji ZN v misiji UNSCOM so poskrbeli, da je bilo precej teh programov odkritih in odpravljenih, vendar je Irak leta 1998 inšpektorje izgnal, ker naj bi bili nekateri med njimi izraelski in ameriški vohuni.
Novi ameriški predsednik George Bush se je hotel na svetovnem odru pokazati kot "trden mož", zato je pred dvema tednoma ukazal bombardiranje Iraka prav med svojim prvim obiskom v tujini, s tem pa je razjezil mehiški tisk, bombardiranje pa je vzbudilo nasprotovanje skoraj vsega sveta. Pri tem je žrtvoval ugled svojega državnege sekretarja Colina Powella, ki je dva dni pred bombardiranjem na sedežu ZN pomirjujoče razlagal, da bo treba kmalu oblikovati novo politiko do vprašanja Iraka. Stalne članice VS so se zapletle v prepire, pri čemer so na eni strani Rusija, Kitajska in Francija, na drugi pa ZDA in Velika Britanija. VS je glede Iraka razbit, čeprav je britanski veleposlanik Jeremy Greenstock sinoči novinarjem trdil, da temu ni tako.
Kot kaže rešitve za zastoj ne bo, dokler Irak ne bo sprejel mednarodnih inšpektorjev, saj ZDA in Velika Britanija v nasprotnem primeru ne bodo dopustile odprave sankcij ali popustili pri drugih vprašanjih. Obe državi ne verjameta iraškim trditvam, da nima več omenjenih orožij, zato zahtevata, da to preverijo inšpektorji. Irak pa po drugi strani inšpektorje zavrača, ker se boji, da bodo med njimi spet izraelski ali ameriški vohuni, ali pa gladko laže, da nima orožij za množično uničevanje. Kljub razdeljenosti članic VS pa naj bi po Greenstockovih besedah veljalo skupno mnenje, da Irak še vedno predstavlja grožnjo regiji.
