Statistično bo vsak drugi Slovenec zbolel za rakom

Med najbolj smrtonosnimi v Evropi je pljučni rak, kajti povzroči približno 20 odstotkov vseh smrti zaradi raka. Raka pljuč ne vidimo, ne boli in se pogosto pokaže šele takrat, ko je lahko prepozno. Na četrtem Evropskem forumu o raku, ki je potekal prejšnji teden v Bruslju, so udeleženci odločevalce pozvali, da v prihodnje rakavim bolnikom omogočijo hitrejši dostop do sodobnih diagnostičnih preiskav in zdravljenj. Te so ključne, da postaja rak v vedno več primerih ozdravljiva bolezen.

Breme raka je po celotni Sloveniji približno enakomerno razporejeno. Najbolj so še vedno ogroženi starejši nad 65. let, leta 2019 je to starost dopolnilo ali preseglo 66 odstotkov obolelih moških in 61 odstotkov žensk, ki so zbolele. Manj kot polovico odstotka vseh rakavih bolezni odkrijejo pri otrocih in mladostnikih do 20. leta. Ker se prebivalstvo stara, strokovnjaki napovedujejo, da se bo tudi zato število novih primerov raka v prihodnosti še povečalo.

Se pa trend najpogostejših rakov razlikuje po spolu. Poleg kožnega (razen melanoma), ki je najpogostejši tako pri ženskah kot moških, slednji najpogosteje zbolijo zaradi raka na prostati. Izjemno povečanje incidence raka prostate v zadnjih dveh desetletjih ni posledica kakega novega nevarnega dejavnika, pač pa predvsem vse širše rabe testa za določanje za prostato specifičnega antigena (PSA) pri moških brez zdravstvenih težav in odkrivanja velikega števila primerov, ki bi drugače ostali prikriti vse življenje, pojasnjujejo pri Registru raka. 

Ženske po drugi strani najpogosteje zbolijo za rakom dojk, ki predstavlja vsako peto na novo odkrito rakavo obolenje. Na spletni strani združenja Europa Donna Slovenija, ki osvešča o raku dojk in rakih rodil ter povezuje bolnice in jim nudi psihosocialno podporo, zapišejo, da se umrljivost žensk s tem rakom počasi zmanjšuje. "Predvsem zaradi odkrivanja manjših tumorjev in kakovostnega zdravljenja, ki postaja vedno bolj prilagojeno posamezni ženski in njenemu raku. K odkrivanju manjših, netipnih sprememb (te so običajno manjše kot en centimeter) zagotovo pripomore organizirani državni presejalni program Dora." 

V Sloveniji smo glede pojavnosti in incidence raka, ki raste, zelo v koraku z razvitimi zahodnimi državami, pojasnjuje predsednica združenja Europa Donna Tanja Španić, ki od leta 2020 predseduje tudi Evropski zvezi za raka dojk - Europa Donna, na četrtem Evropskem forumu o raku pa je bila osrednja govorka. 

"To pa zagotovo prinaša posledice na vseh področjih, tako pri zdravljenju, dostopnosti, odkrivanju in potem seveda vrnitvi v življenje po zdravljenju raka. Zato je izjemno pomembno, da imamo dostop do preventive, zgodnjega odkrivanja in da je to na voljo vsem državljanom. Če se usmeriva bolj na Slovenijo, kjer že imamo tri izjemno uspešne preventivne presejalne programe, Doro, Zoro in Svit, bomo zagotovo veseli tudi novih, ki se napovedujejo v prihodnjih letih. Vendar se moramo zavedati, da vsi ti programi morajo potekati tako kot dosedanji: pod izjemno ustaljenimi, varnimi in kakovostnimi postopki. Tako na strani diagnostike kot tudi po tem, ko bolnik oziroma navidezno zdrav človek izve, da je zbolel, da se zdravljenje učinkovito in čim hitreje nadaljuje."

Številni strokovnjaki ocenjujejo, da je med pandemijo covida-19 ostalo neodkritih od 15 do celo 30 odstotkov primerov raka, ki bi jih sicer, če bi zdravstvo delovalo kot v predepidemičnem času, odkrili. Španić pojasnjuje, da so preventivni presejalni programi v dveh letih sicer nadoknadili začetni izpad, večji problem pa da so tisti primeri, v katerih ljudje že sami ugotovijo, da je z njimi nekaj narobe. "Ko pa enkrat pridemo do obravnave raka, to je v Sloveniji večinoma na terciarnem nivoju, to kar dobro poteka. In je tudi v času pandemije potekalo, sicer v prilagojenih in okrnjenih razmerah. Kaj ta izpad pomeni, bomo zagotovo videli šele čez pet, 10 let."

Na srečo imamo na področju onkologije skorajda vsak mesec neko novost, dodaja Španić. "Kar je izjemno pozitivno, ravno rak pljuč je eden izmed teh rakov, na katerem se največ dogaja in kjer odstotki preživetja niso tako ugodni. In ta nova zdravila, če temu tako rečemo, vnašajo velik optimizem oziroma naznanjajo svetlejšo prihodnost. Ne gre pa samo za čisto zdravljenje, vse to gre z roko v roki tudi z zgodnjim odkrivanjem in ustrezno diagnostiko, tu se lahko v Sloveniji pohvalimo, da smo tudi pred marsikatero drugo bolj razvito evropsko državo. Imamo dostopno diagnostiko in učinkovito zdravljenje, včasih nam malo zaškripa z uvrščanjem zdravila na listo, ampak tudi tukaj kar lovimo večino evropskih držav."

Na vseevropskem forumu o raku so predstavniki Evropskega parlamenta predstavili dokument Poziv k ukrepanju, tako imenovano zavezo, ki prinaša usmeritve za doseganje boljših izidov pri bolnikih s pljučnim in drugimi vrstami raka. Navaja tri ključne ukrepe in praktična priporočila za države članice, in sicer: Poskrbeti je treba za izboljšanje preprečevanja raka, zgodnejše diagnosticiranje in povečanje zdravstvene pismenosti, zagotoviti je treba hitrejši dostop bolnikov do sodobnih diagnostičnih preiskav in zdravljenj ter kot tretje okrepiti zbiranje podatkov o deležih zdravljenja ter jih vključiti Register neenakosti pri raku. V Evropi namreč rak vsako leto še vedno terja 1,3 milijona življenj.