Robertson se je srečal tudi z jugoslovanskim zunanjim ministrom Svilanovićem. Pereča tema razgovora je bila seveda uporaba urana v balkanskih vojnah.
Jugoslovanska vojska pa je na območju svojih uničenih postojank v okolici Bujanovca zaznala radioaktivno sevanje, ki ga povzroča, po ocenah jugoslovanske vojske, dobra tona urana iz odvrženih izstrelkov.
Italijanski obrambni minister Sergio Mattarella je v italijanskem senatu sporočil, da je med italijanskimi vojaki trenutno 30 obolelih za levkemijo, od katerih jih je sedem že umrlo. Od teh vojakov jih je 21 služilo na Balkanu, povečini v BiH. Obenem se je zavzel za pojasnila zveze NATO. Za transparentnost pri odkrivanju resnice o balkanskem sindromu - zdravstvenimi težavami vojakov, ki so od leta 1992 sodelovali v mirovnih misijah na Balkanu - se je zavzel tudi francoski predsednik Jacques Chirac. Chirac je na seji vlade poudaril, da je sam kot vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil posebno zainteresiran za zaščito zdravja francoskih vojakov, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Češki predsednik Vaclav Havel pa je potem, ko je za levkemijo umrl češki pripadnik enot zveze NATO na Balkanu, zahteval preiskavo o posledicah uporabe streliva z osiromašenim uranom na zdravje človeka. Tiskovni predstavnik ameriških sil v Evropi Michael Baldermann je medtem v Heidelbergu sporočil, da so v ameriškem vojaškem oporišču Grafenwoer na Bavarskem leta 1987 pomotoma uporabili strelivo z osiromašenim uranom. Še v torek je neki drugi tiskovni predstavnik zatrdil, da ameriška vojska v Nemčiji ni nikoli uporabila tega streliva.
Znanstveni dokazi kažejo, da izpostavljenost osiromašenemu uranu, ki ga je zveza NATO uporabljala med letalskim posredovanjem proti ZRJ, ne predstavlja splošne nevarnosti za zdravje ljudi
