Vse več Slovencev zaradi poplav želi tožiti avstrijski Verbund

Hidrološka analiza katastrofalnih poplav pred letom dni na Dravi, ki je pokazala, da je po obilnih padavinah v zaledju na povečan pretok Drave na mejnem profilu vplivalo delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn (HE), je dala nov zagon prebivalcem z obeh strani meje pri odločanju, da sprožijo skupinske tožbe proti podjetju Verbund.

Že nekaj časa je najbolj aktiven celovški odvetnik Franz Serajnik je doslej zbral že več kot sto pooblastil posameznikov, skupin občanov, podjetij in drugih, ki so se pridružili njegovi nameri. Kot je povedal, ti prihajajo z obeh strani meje, vse od Labota do Ptuja, še vedno pa prihajajo novi.

Zakaj tožbe še ni?

"Tožba za zdaj še ni vložena, tudi pogajanja so prekinjena, ker tako podjetje Verbund kot mi čakamo na odločitve tožilstva v kazenski preiskavi," je dejal Serajnik in dodal, da so bili dosedanji odzivi Verbunda na napovedano tožbo mlačni, čeprav so ti po njegovih informacijah pripravljeni preveriti odškodninske zahtevke, vendar hkrati zavračajo krivdo in odgovornost.

Čeprav Serajnik ne trdi tega, pa upa, da ne bo pri vsem skupaj, glede na to, da gre za državno podjetje, šlo bolj za politično kot za pravno odločitev. Avstrijsko državno tožilstvo se mora namreč odločiti, če bo v zadevi predlagalo sodnega izvedenca. Ta bi moral ugotoviti, ali so avstrijske hidroelektrarne dejansko prispevale k temu, da so poplave bile večjega obsega kot bi bile, če bi se v podjetju pravočasno odzvali. Po Serajnikovih besedah do odločitve lahko pride kmalu, a tožilstvo pred tem pričakuje še izjave predstavnikov Verbunda in stališče izvedenca pri pristojnem ministrstvu na Dunaju.

Ne glede na to, kako se bo odločilo tožilstvo, pa namerava Serajnik s svojimi strankami vložiti odškodninsko tožbo ali se pogajati za odškodnine s podjetjem, pri čemer bi jim konkretni rezultati kazenskega postopka to delo olajšali.

Sicer pa Serajnik ni edini odvetnik, ki tačas zastopa oškodovance iz lanskih poplav, kar so potrdili tudi nekateri župani koroških občin. Ti so povedali, da so odvetniki večkrat trkali na njihova vrata in se ponujali, po objavi analize pa je ta aktivnost oživela.

Med tistimi, ki zastopa skupino občanov Vuzenice in eno od mariborskih podjetij, je tudi drugi zamejski odvetnik Rudi Vouk oziroma odvetniška pisarna Grilc in partnerji. Vendar pa je ta pojasnil, da sami ne zbirajo pooblastil za skupinsko tožbo, ker se jim takšen korak v trenutni fazi postopka ne zdi smiseln.

Kot pojasnjuje, pa se je za oškodovance smiselno s civilnopravnimi zahtevki pridružiti postopku, kar je med drugim storila občina Labot, pa tudi koroška deželna oblast razmišlja o tem koraku. "Če pride do obsodbe, bo namreč načeloma odločeno tudi o pravici do odškodnine za posamezne oškodovance. O višini se bo treba potem pogajati v naslednjem koraku. Menimo, da bi se bil Verbund morda pripravljen pogovarjati se o odškodnini tudi že, če bo vložena obtožnica," pravi Vouk.

Če obtožnice ne bo vložena, v njegovi odvetniški pisarni za zdaj ne svetujejo vlaganja tožbe, saj je stroškovno tveganje preveliko. Če jim namreč s tožbo ne bi uspelo, bodo morali nositi še stroške nasprotne strani, ki bi bili lahko pri tako zahtevni zadevi zelo visoki.