Vsi pred TV, Brazilija igra

Pred tekmami Brazilcev bo življenje v državi s 185 milijoni prebivalcev zamrlo. Vsi bodo namreč gledali predstavo carioc.

 
Vlada je bankam po vsej državi dala dovoljenje, da prej zaprejo svoja vrata, otroci bodo že po pol dneva prišli iz šol domov, krajši delovnik si bodo privoščili tudi zaposleni na sodiščih. Celo na borzi v Sao Paulu bodo dve uri prej odzvonili konec poslovanja, da bodo lahko posredniki gledali, kako magični kvartet - Ronaldinho, Ronaldo, Adriano and Kaka - zabija gole. Že zdaj napovedujejo, da bodo ulice v brazilskih metropolah, od Rio de Janeira do Sao Paula opustele. Vsaj dokler Brazilija ne zmaga, nato jih bodo preplavile trume navijačev.

V prestolnici Brasilii bodo poslanci zaradi ‘izrednih razmer’ preskočili popoldanske seje, vladni uradi bodo zaprti. Izjema bodo le policisti in zaposleni v bolnišnicah, ki bodo tudi med brazilskimi tekmami ostali na delovnem mestu. Ter seveda zaposleni v barih in restavracijah, ki se jim obeta dvakrat toliko delo kot ponavadi.

Tudi privatniki so se odločili zaposlenim podariti nekaj ur dopusta. Zavedajo se, da bi v nasprotnem primeru veliko ljudi ‘nenadoma zbolelo’. Tisti bolj iznajdljivi pa so kar v tovarnah namestili velike zaslone, kjer bodo delavci lahko spremljali najpomembnejšo postransko stvar na svetu, ki v največji južnoameriški državi niti ni tako postranska.

In zakaj vse to? Zato, ker je v Braziliji nogomet več kot le šport. Nenazadnje je to edina država, ki še ni izpustila nogometnega prvenstva, tam se je rodil legendarni Pele, o šokantnem porazu proti Urugvaju - pravi nacionalni tragediji - pa še danes govorijo stari in mladi, čeprav se rane celijo že 56 let. Pisalo se je leto 1950, omenjeni reprezentanci pa sta v Riu de Janeiru igrali finale svetovnega prvenstva.

Da je Brazilija ponorela, pričajo ulice, stanovanja, avtomobili, zidovi ... vsi okrašeni z rumeno-zelenimi barvami in napisi “Na poti do šestega”. Naslova, seveda.