Vlada je konec septembra formalno ustanovila koordinacijsko komisijo za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na bodoči zunanji meji Evropske unije, ki jo vodi nekdanji državni sekretar v notranjem ministrstvu Slavko Debelak. Ob predpostavki, da bo Slovenija v EU vstopila hkrati z Madžarsko, bo zunanja meja EU postala slovensko-hrvaška meja, na kateri bo treba vzpostaviti nadzor, ki bo skladen z evropskimi standardi. Kot ciljni datum si je Slovenija postavila konec leta 2002.
Kot je povedal Slavko Debelak, so službe, ki bodo opravljale nadzor na bodoči zunanji meji EU - policija, carina in inšpektorji -, vsebinsko pripravljene na nove naloge, zakonodaja je usklajena z evropsko, ta čas potekata priprava izvedbenih aktov in usposabljanje ljudi. Ključni problem so objekti, v katerih bo nadzor potekal. Teh še vedno ni oziroma so popolnoma neustrezni, je poudaril Debelak.
Nadzor na meji s Hrvaško bo sestavljen iz treh delov - varnostni nadzor bo opravljala policija, za carinski nadzor bo pristojna carinska uprava, za inšpekcijski pa veterinarska uprava ter inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Vse tri oblike nadzora bodo potekale le na izbranih mejnih kontrolnih točkah (t.i. BIP oziroma border inspection posts). Na področju cestnega prometa so to prehodi Obrežje, Jelšane in Gruškovje, poleg tega pa še železniški mejni prehod v Dobovi, letališče Brnik in pristanišče v Kopru. Vsi slovensko- hrvaški mejni prehodi pa bodo vključeni v t.i. schengenski informacijski sistem (SIS), v katerem je že preko 200 milijonov podatkov o ljudeh, ki jih išče policija, o ukradenih vozilih, ponarejenem denarju, umetninah in drugih dragocenostih.
Ministrstvo za notranje zadeve se že nekaj časa pripravlja na prevzem novih obveznosti pri nadzoru zunanje evropske meje, za kar bo potrebovalo tudi znatne kadrovske okrepitve. Po predvidevanjih policije bo treba do leta 2003 na novo zaposliti okoli 2300 policistov. Na nove naloge se pripravlja tudi carina. Carina naj bi sicer imela po vstopu v unijo kadrovske presežke, zato bodo del carinikov verjetno prerazporedili na policijo oziroma davkarijo. Fitosanitarni, zdravstveni in veterinarski inšpektorji bodo delali le na t.i. BIP. Ta čas že poteka izobraževanje inšpektorjev za uveljavljanje postopkov EU, kadrovskih okrepitev pa zaradi vstopa v EU zaenkrat ne predvidevajo.
Projekt vzpostavljanja južne meje je po Debelakovih besedah eden od poglavitnih slovenskih projektov v prihodnjih letih, ki bo tudi finančno velik zalogaj.
Meji med Slovenijo in Italijo oziroma Avstrijo bosta po vstopu Slovenije v EU postali notranji meji, zato je pričakovati, da bo nadzor na teh dveh mejah kot tudi na meji z Madžarsko postopoma opuščen, čeprav ni nujno, da se bo to zgodilo takoj ob slovenskem vstopu v EU. Ker bo verjetno tudi Hrvaška v prihodnosti postala članica EU, se bo evropska južna meja pomaknila proti jugu, kar je seveda treba upoštevati pri gradnji infrastrukture na slovensko-hrvaški meji.
V svojem lanskem poročilu o napredku kandidatk je Evropska komisija Slovenijo opozorila, da še ni uresničila napovedi o izgradnji inšpekcijske postojanke na meji s Hrvaško. Pričakovati je, da bo komisija opozorilo letos ponovila.
Sporazum o odpravljanju nadzora na notranjih in krepitvi nadzora na zunanjih mejah, t.i. Schengenski sporazum, je leta 1985 podpisalo pet evropskih držav - Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska, od lani pa so določila sporazuma del evropskega pravnega reda.
