Odmor za malico je bil že doslej sporna točka v pogajanjih med sindikati in delodajalci, vendar se vlada v spor ni vmešavala. Zakaj sedaj vlada prihaja s svojim predlogom, tako Semoliču ni jasno. Če pa bi vlada vztrajala pri svojem predlogu, bi se zagotovo znižale plače, saj se urne postavke prav gotovo ne bi zvišale. Še dodatno bi se plače znižale tudi zato, ker se na število ur izračunavajo vsi dodatki.
V ZSSS se prav tako ne strinjajo tudi s predlogom ministrstva, da lahko delodajalec delavca odpusti v primeru pomanjkanja znanja ali zmožnosti za delo. Ta beseda je nevarna in dopušča možnosti zlorabe, je poudaril Semolič. Boji se namreč, da bi delodajalci pod pojmom "pomanjkanje zmožnosti" razumeli denimo višjo starost. Prav za starejše delavce je izredno pomembna tudi dolžina odpovednega roka, ki je doslej omejena na najmanj pet mesecev, medtem ko vlada sedaj predlaga skrajšanje na tri mesece. V ZSSS ne vidijo razloga, zakaj bi morali odpovedne roke skrajševati, saj je prav za starejše delavce z več kot 25-letno delovno dobo izredno težko najti novo zaposlitev. In medtem ko v dosedanjih pogajanjih ni bil sporen predlog sindikatov, naj imajo odpuščeni delavci v primeru izboljšanja položaja podjetja prednostno pravico do ponovne zaposlitve, pa je iz sedanje različice zakona to določilo izpadlo. V ZSSS prav tako ne razumejo, zakaj ministrstvo predlaga skrajševanje odpovednega roka za sindikalne zaupnike na šest mesecev, ko pa je DZ celo zahteval podaljšanje na 12 mesecev.
Naslednje sporno dopolnilo predloga zakona je ureditev vprašanja dodatkov za delovno dobo. Delodajalci namreč namesto dodatka za delovno dobo predlagajo dodatek na zvestobo pri delodajalcu. A sindikati se s tem ne morejo strinjati, kot je pojasnil Semolič, zato, ker delodajalci pri iskanju novih delavcev praviloma zahtevajo ljudi z delovnimi izkušnjami. Ti ljudje imajo torej za delodajalce določeno ceno in bi se ji bilo zato v nadaljevanju pogajanj nerazumno odpovedati.
Pozitivno pa v ZSSS ocenjujejo dejstvo, da v zakon prihaja določba o obveznem izplačilu regresa, vendar pa bodo vztrajali, da ta ne bi bilo omejen le na višino minimalne plače (85.000 tolarjev bruto), saj mora že po sedanji ureditvi biti višji (117.000 tolarjev bruto).
