Svet

Vesoljski turizem

Ljubljana, 27. 10. 2017 09.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Med tednom se večkrat vprašam, kaj bom konec tedna. Ali bo lepo vreme? Moje ideje ponavadi zaidejo na različne konce Slovenije, izjemoma kam blizu čez mejo.

 

Verjetno se lahko poistovetite z mano - ne namerno, ampak v glavi preračunavam, koliko me bo stal bencin, tam je treba tudi kaj pojesti ... Nekaj deset evrov bo šlo. In potem se vprašam, kaj če nam denar ne bi zaigral v življenju tako velike vloge, kaj če moje število prevoženih vikend kilometrov ne bi bilo pogojeno s številkami na bančnem računu. Potem bi lahko šla na pot okoli Sveta ... Pa ne samo enkrat.

Ampak zakaj bi se omejevali na Svet, če je še toliko nevidenega nad nami.

Govorim o vesolju. Ali vsaj robu vesolja, 100 in več nepredstavljivih kilometrov GOR.

Človek se je že sprehodil po Luni, a to so naredili astronavti, zaradi neustavljive sile, ki ji rečemo človeško raziskovanje. Ampak to se je zgodilo že več kot 40 let nazaj. Od takrat se je človek ustalil v vesolju z mednarodno vesoljsko postajo, ki pa ni ostala rezervirana samo za astronavte. Pred 16 leti je sprejela prvega turista - Denisa Tita, ki je za sedež v vesoljskem plovilu dal več kot 17 milijonov evrov. Šlo je za osemdnevni izlet ... Priznam – dlje kot moje načrtovanje konca tedna in vseeno veliko predaleč za moj žep.

A Tito ni bil edini.

Danes pa se vesolju ne približujejo novi ljudje, ali bolje rečeno turisti, ampak tudi nova vesoljska plovila.

Komercialni leti, pri katerih se najbolj znano sliši ime Virgin Galactic in Space X, slednji je najbolj navdušil z raketami, ki lahko pristanejo nazaj na Zemlji, revolucija tistega, česar se dotakne Elon Musk, pač ne more biti več presenečenje.

"Ampak za to je pa res car!" mi reče eden od dveh prvih mož trboveljskega podjetja DEWESoft. "Kaj?? Delajo tudi za Space X?!" Pa je bila moja reakcija, ko sem po navdušenju, da njihove merilne naprave uporabljata med drugim tudi Nasa in Boeing, videla na njihovi spletni strani tudi Muskov logo.

Za novinarja (lahko sicer govorim samo zase, ampak verjetno bi se večina strinjala) je zlata vredno, da pri sestavljanju zgodbe o velikih revolucionarjih lahko vprašamo tudi svoje, domače ljudi, kako je biti zraven, biti vsaj del zgodbe. In tako najlažje to približamo tudi vam, gledalcem.

Leto 2018 naj bi štartalo rakete komercialnih letov. V ponudbi pa: pot do roba vesolja in nazaj. Ali pa tudi polet okoli Lune. Bi se radi preizkusili v Moon Walku?

Po tonu kozmologa, astronoma, astrofizika Tomaža Zwitterja vidim, da ni navdušen. Luno smo osvojili, vesoljsko postajo imamo, poleti do vesolja pa sploh niso nič novega. Treba je razlikovati, kaj je raziskovanje in kaj elitizem, pravi.

"Pa bi vi šli v vesolje?"

"Če veš, kako te stvari delujejo ... ne bi šel," pa mi strese Jure Knez iz DEWESofta.

Hmmm ...

TISTI, KI BI ŠLI V VESOLJE, ROKE GOR!

No, moja je ostala kar trdno ob telesu, usmerjena proti tlem. Tja, kjer ostajam. Na trdnih tleh. Vsaj fizično. To možnost turizma prihodnosti prepustim bolj pogumnim. Tudi če bi imela četrt milijona v žepu za Virgin Galacticov izlet, tudi če bi imela milijone za pot okoli Lune in obisk vesoljske postaje ... Raje že stotič obiščem Bled ali Piran. 

Tjaša  Petrič

 

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 12
  • 11
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.