Zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zavodu, lahko zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu opravlja le na podlagi pisnega soglasja delodajalca. Ureditev, ki spet velja, ker je ustavno sodišče dosodilo protiustavnost prepovedi dodatnega dela.
"V bistvu so opozorili, da je treba javno zdravstvo urediti. Strinjam se s tem, da so pravila igre znana, ampak menimo, da se da z dosedanjim zakonom urejati že marsikaj," pravi Erik Brecelj, kirurg na Onkološkem inštitutu in vodja Strateškega sveta za zdravstvo.
Vplivni kirurg glavno težavo sicer vidi v neupoštevanju obstoječih zakonov. Kako torej od tu naprej? "Z upoštevanjem zakonov. Če bi to vprašanje postavili v Skandinaviji, bi vas čudno gledali, na Balkanu je pa težko," odgovarja.
Prepričan je, da reformiranje zdravstva ne stoji ali pade na tem oziroma le enem členu, ampak da je uspeh odvisen od celote zakonskih rešitev.
Da ne pomaga 1600 zakonov, če ne urediš ključnega, financiranje javnega zdravstva in upravljanje s sedmimi miljardami evrov v blagajni ZZZS, je na družbenem omrežju X zapisal specialist družinske medicine Rok Ravnikar. In še: "Ustrezna sprememba tega zakona je nujni, a seveda ne zadostni predpogoj za kakršnokoli reformo v zdravstvu. Vse ostalo so samo posledice tega in ne vzroki težav."
Državni zbor predlog tega zakona na zadnji redni seji v tem mandatu ne more obravnavati, blokira ga pritožba zagovornikov Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
"Veliki 'borci za javno zdravstvo', na čelu z Bogdanom Biščakom, Dušanom Kebrom in podobnimi, so se pritožili na zakon, refrendum in zdaj zablokirali vse. Kdo bo za to prevzel odgovornost?" se sprašuje Brecelj.
"Imamo dokaze, kako zna vlada zakone sprejeti dobesedno čez noč. In tudi za ta zakon – vrhovno sodišče bo namreč o naši pritožbi sklepalo v enem mesecu – tudi za ta zakon je še čas v obliki izrednih sej parlamenta vse tja do marca," pa odgovarja eden od pritožnikov, nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.
O ustavnosodniški odločitvi pa Keber takole: "Najbolj jasno doslej je sodišče povedalo, da je naše javno zdravstvo izvajano kot javna služba. In da ga država mora varovati kot javno dobro, pomeni samo to, da je dvojno prakso treba omejiti na drug način. In načini so zelo dobri, poznani po vseh državah, ki imajo podoben zdravstveni sistem – to je konkurenčna prepoved. Zdravnik ne sme kot zasebnik delati storitve, ki jih dela tudi v javnem sistemu."
Da bo nujno treba urediti sistemsko razmejitev med javnim in zasebnim, če hočemo zagotoviti dolgoročno stabilnost javnega zdravstvenega sistema, menijo v Združenju zdravstvenih zavodov. Kdaj in na kakšen način nameravajo sledili odločitvi ustavnega sodišča, smo vprašali tudi zdravstveno ministrstvo. Odgovorili so nam, da bodo to še preučili.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.